1. Prehitro preveč. Zagotovo najpogostejša napaka pri tekaških treningih so prevelike ambicije oziroma cilji. Tek človeka sicer hitro zasvoji, vendar prav od tod izvira nevarnost preveč intenzivnega treninga, ki se po navadi kaže v obliki poškodb. Pet mesecev namreč ni dovolj za prelevitev iz kavč džokeja v maratonca.
2. Trenerji in strokovnjaki pravijo, da so zmerni teki z minimalno intenzivnostjo enako pomembni kot običajni tempo teki. Zmeren oziroma počasen tek je ključen pri postopnem nabiranju moči in kondicije. S tem se tudi močno zmanjša možnost poškodb. Najoptimalnejši pristop k teku je po besedah strokovnjakov tak, med katerim se še lahko pogovarjamo. Končati je najbolje tako, da ima tekač občutek, da bi lahko tekel še nekoliko dlje. Če imate merilec srčnega utripa, ga nastavite na območje od 70 do 75 odstotkov vašega maksimalnega utripa.
3. Intervalni tek je namenjen izboljševanju vaše maksimalne aerobne kapacitete (VO2), zato naj tekači ne bi tekli hitreje od lastnih maksimalnih vrednosti VO2.
4. Če se pripravljate na tekmo oziroma maraton, pazite, da vas ne izdajo živci. Če ste se pred dirko dovolj intenzivno pripravljali, potem naj bo čas pred dirko namenjen počitku in nabiranju moči. Vsi poznamo zgodbo nekoga, ki je sebi v dokaz in za pomiritev lastne negotovosti nekaj dni pred maratonom pretekel enako razdaljo in tako še pred dirko pokuril vse telesne zaloge.
5. Tekaški copati so pomemben del tekaške opreme, vendar nikakor ne odločujoči. Če vam forma niha, tega ne pripisujte pretirano obutvi, ampak vaši pripravljenosti in načinu treninga.
6. Kljub temu da mnogi takoj po teku ne morejo zaužiti večjih količin hrane, je to najboljši način za regeneracijo. Raziskave so namreč pokazale, da mišice hranila najbolje vsrkajo do 45 minut po vadbi. Strokovnjaki nutricionisti priporočajo, da je malica po teku sestavljena iz proteinov in ogljikovih hidratov v razmerju 3 proti 1.
7. Pogosta napaka pri tekačih je prehiter tempo. Ta zaletavost je še posebej izrazita na tekmah, kjer svoje dodajo adrenalin, živci in tista neizbežna skupina tekačev, ki je vselej pred vami. In tudi vselej bo, zato se z njimi ne obremenjujte in ne spreminjajte svojega tempa. Tecite s tempom, za katerega ste tako trdo trenirali.
8. Počitek v primeru poškodbe je za zagrete tekače svojevrsten izziv in psihološki napor. Poleg prekinitve treninga in bojazni pred novim začetkom mirujoči tekači hrepenijo po tistem vznesenem občutku, ko je telo prežeto z endorfini. Čeprav je abstinenca nemogoča, je veliko bolje upoštevati navodila trenerja ali zdravnika, kot pa teči s poškodbo.
9. Primerno strukturiran trening je ključen pri doseganju zastavljenih tekaških ciljev, vendar nepredvidljivost življenja velikokrat udari tudi tu. Takrat se je treba opomniti, da v življenju obstaja še marsikaj drugega in da izpustiti trening ali dva še ne pomeni konca sveta ali upanja na končni uspeh. Če ste iz kakršnega koli vzroka izpustili kakšen trening, si tega ne ženite k srcu in ne poskušajte na vsak način in na silo nadoknaditi izgubljenih kilometrov, saj boste tako naredili samo škodo.
10. Tekaške ure ali mobilni telefoni in drugi pripomočki s številnimi funkcijami so odlični tekaški pomočniki, vendar pa se lahko zelo hitro spremenijo v nadlogo, ki vas pri treningu ovira. Zato je treba včasih teči zgolj in samo zase, za svojo dušo in dobro počutje. Takrat vso elektroniko pustite doma in se prepustite užitku.
