Dedek Vilfan prvi na igrišču

STRUNJAN – Julij gre h koncu, z njim pa tudi termini v športnih taborih. Tudi pri Petru Vilfanu je tako, za njim in sodelavci je 23. izvedba košarkarskega tabora v Strunjanu, s košarko se je teden dni, v dveh izmenah, seznanilo 120 otrok. Prve nadobudneže so sprejeli 26. junija, od zadnjega so se poslovili 16. julija. Tudi tokrat so gostovali v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec, kjer je bila na koncu vsake izmene posebna revialna tekma, spremljali so jo tudi številni starši. »Na kampu je bilo zelo dobro. Veliko smo se naučili, predvsem pa menjave, lepo je bilo,« je povedal 9-letni Jaka iz Kamnika, ki trenira že štiri leta. »Na kampu sem užival, pa še do 23. ure smo bili lahko pokonci,« je bil navdušen 8-letni Nikola. »Veseli smo, ker nam je tudi Peter Vilfan pokazal nekaj svojih trikov,« je poln vtisov domov odhajal 16-letni Andraž iz Ljubljane, ki je bil na kampu že šestič. Manjkala niso niti dekleta. »Hodili smo na plažo, treningi so bili kakovostni,« je pristavila 11-letna Mariborčanka Lenja. »Če so se otroci na kampu naučili eno stvar, smo naredili svoje. Če so domov odnesli več informacij, ki jim bodo koristile, še toliko bolje. Hoteli smo jim omogočiti primerno socializacijo in kakovostno vadbo s strokovno usposobljenim kadrom. Verjamem, da nam je uspelo. Smo pač tabor, kjer ni nič novega. Od prve pa do današnje izvedbe je tako – na prvem mestu je elementarna košarka,« je bil po koncu kampa zadovoljen tudi strokovni vodja Aleš Fabjan.

Močna konkurenca drugih športov

Na kampu so vstajali nekaj po sedmi uri, ob 7.30 je bil zajtrk. Temu je sledil kratek sestanek z igralkami in igralci. Ob 8.30 so se začeli treningi, ki so trajali do desetih. Nato je napočil čas za prvi obisk plaže, po 12. uri pa je bilo na vrsti kosilo. Po počitku so bili otroci vnovič na plaži, po 17. uri pa se je nadaljeval trening. Po večerji (ob 19. uri) se je od osmih naprej še igralo. »Pomagal sem po svojih močeh na treningu,« je Peter Vilfan razkril svojo vlogo. Delo na kampu po navadi poteka na štirih igriščih, Vilfan pa kroži in spremlja dogajanje. »Če kdaj pade motivacija, sem tisti, ki je vsem za vzor. Ko je vroče, sem prvi na igrišču. Če gre deda, gredo tudi drugi za mano,« smeje pove Peter, ki pravi, da se je treba z otroki pogovarjati. »Najlažje jih motiviraš z zgodbami. Radi jih poslušajo. Opažam pa, da večina otrok zvezdnikov lige NBA in evrolige niti ne pozna več. Povrhu se jih veliko ukvarja še z drugimi športi,« nadaljuje Vilfan. Minili so časi, ko sta kot nadobudna otroka na kamp prihajala Beno Udrih in Boštjan Nachbar. »Takrat smo se 24 ur pogovarjali le in samo o košarki, Olimpiji in slovenski reprezentanci,« se spomni Vilfan. »Kljub temu si štejemo za uspeh, da imajo otroci kljub slabši košarkarski situaciji v Sloveniji košarko še vedno radi. To je temelj, na katerem gradimo naprej,« ostaja optimist Vilfan. Na njegovem kampu je tudi letos sodelovalo pet bodočih košarkarskih asov, ki so jim udeležbo omogočile prav Slovenske novice.