Takšnega orjaka seveda ne moreš zgrešiti. Pa še žlahtnega povrhu. Damir Dugonjić je včeraj iz Danske prek Frankfurta priletel na rodna, slovenska tla, na dolgo in potrpežljivo pa je razložil vse, kar je bilo zanimivega pri njegovi osvojitvi zlatega (na 50 m prsno) in bronastega odličja (na 100 m) na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Herningu. »Nisem se obremenjeval s kolajno, katere barve bo. Vedel pa sem, da sem v evropskem vrhu. Največji napredek, če gledam lansko sezono, je pri prvih 50 m, tam so mi tekmeci preveč uhajali. Nato je težko nadomestiti tisto sekundo. Dokazal sem, da sem enako hiter kot svetovni in olimpijski prvak Cameron van der Burgh, v bistvu desetinko slabši, a to ni skoraj nič. Letos se bom osredotočil predvsem na prvih 50 metrov, biti sproščen in hiter, drugih 50 pa če ostane, tako kot je bilo lani, bo zelo, zelo dobro,« je Damir Dugonjić najprej videl rezerve v svojem plavanju.
Žena Camilla verjame..
A zato je napredoval v moči, tri mesece je v fitnesu trdo garal. Zlato odličje na Danskem je seveda le en korak na poti proti olimpijskim igram leta 2016 v Riu de Janeiru. Naslednje leto avgusta ga čaka še prvenstvo stare celine v velikih bazenih v Berlinu, zato smo ga vprašali o fiktivnem razpletu olimpijskega finala na 100 m prsno, koroškega šampiona 50 m namreč (še) ni na olimpijskem programu. Kako premagati odličnega Južnoafričana van der Burgha, olimpijskega zmagovalca iz Londona? »Je zelo, zelo hiter. Ima vse, od skoka do podvodnega plavanja, prvih 25 metrov si ustvari veliko prednost. Potem pa le drži to hitrost, ki jo pridobi s skokom. Prvih 50 m ga je zelo težko prehiteti. Priložnost vidim v zadnjih 15 metrih, kjer se dirka lomi; tam lahko napreduješ z osmega na tretje mesto, padeš s tretjega na osmo. Upam, da bom na sredini proge, če bom v finalu, ko bom v finalu, nekje na četrtem, petem mestu, potem bom poskušal finiširati. Na svetovnem prvenstvu sem opazil, da mi to zelo ugaja, zelo rad sem malce v ozadju in nato bolje finiširam,» je pojasnil Ravenčan, ki živi v ZDA. »Američani imajo zelo radi zlato, so bolj znani po tem, da je vse drugo manj vredno, kar je res. Žena Camilla verjame vame in ve, da sem najboljši,« Damir tudi že po ameriško razmišlja o osvojenih odličjih. Žlahtni Dugonjić bo sicer božič z ženo preživel v San Franciscu, novo leto pa verjetno, skoraj stoodstotno pravi, v Koloradu na pripravah.
V ZDA brez nadzora trenerja
Trener Matija Medvešek pa je po strokovni plati slovenskega šampiona tudi znal kaj dodati. Kje še lahko napreduje, kaj mu manjka? »Vse je proces treninga. Lani je napredoval, kolikor je, letos bo moral raven zadržati oziroma še malce dvigniti, to je stvar treninga. Kaj mu manjka? Manjka mu od moči do gibljivosti, vzdržljivosti. Ima še dovolj rezerve, da se da zadevico speljati na veliko višji ravni. Dogovorila sva se, da bova to poskušala narediti, letos bomo vse speljali podobno, kot smo lani. Naslednje leto bova dodala še ene priprave. Se pa da, to je stvar treninga,« je razložil Medvešek. Seveda trener tudi razčlenjuje, ker je Damir visok in močan, sile, ki delujejo pri njegovem plavanju. »V bistvu gre za prenos moči na vodo, to nenehno delamo. Zdaj, ko je z menoj, to počnemo, vprašanje, koliko to počne v Ameriki, glede na gručo plavalcev, ki so tam. Menim, da se mu kaj preveč ne morejo posvečati, tu pa sva le eden na enega, pa ga v sekundi vidim, če je kaj narobe: če se ne stegne, če ne potegne. V bistvu imam nad njim malce boljši nadzor,« je končal trener slovenskega šampiona.
