Švicar Stanislas Wawrinka je pri 28 letih dosegel vrhunec v svoji karieri. Uvrstil se je v finale turnirja za veliki slam, srečen kraj njegovega življenja bo odslej tudi Melbourne Park. V tamkajšnji Rod Laver Areni je namreč v polfinalu odprtega prvenstva Avstralije po pravi drami premagal Čeha Tomaša Berdycha. Dvoboj je postregel kar s tremi podaljšanimi igrami, Wawrinka pa je ohranil mirnejše živce in pokazal pravšnjo mero odločnosti v ključnih trenutkih za končni izid 6 : 3, 6 : 7(1), 7 : 6(3) 7 : 6(4). Če upoštevamo, da je v četrtfinalu spravil na kolena Srba Novaka Đokovića, potem je njegova uvrstitev v finale povsem zaslužena. V končnici dvoboja je napel vse sile in proti Berdychu serviral žogico s strašljivo hitrostjo 214 km/h. »Ne vem, kaj naj rečem. Sem brez besed. To je neverjetno. Dolga leta sem trdo delal, poskušal sem izboljšati igro in dobiti kakšen velik dvoboj na velikem stadionu. Zdaj pa sem prvi finalist turnirja za veliki slam, zato sem lahko zelo vesel,« je Stan, ki ima švicarski (po materi) in nemški (po očetu) potni list, težko požiral kepo v grlu in zadrževal solze sreče.
Lani je igral polfinale odprtega prvenstva ZDA v New Yorku in moral priznati premoč Đokoviću. Še prej ga je Nole prav v Melbournu izločil tudi v četrtfinalu uvodnega turnirja velike četverice. Wawrinka je pokazal svojo žilavost tudi tedaj, izgubil je šele po petih nizih, dvoboj je trajal več kot pet ur. No, letos se je odločil, da bogato povrne vse izgubljeno; najprej proti Đokoviću, nakano je potrdil še proti Berdychu. »Bil je nenavaden dvoboj. Redko igraš štiri nize s tremi podaljšanimi igrami. Moj glavni cilj je bil, da sem agresivnejši kot Berdych. Čutil sem, da je zelo živčen in tudi utrujen. Tako mi je prepustil nekaj lahkih točk v podaljšani igri tretjega niza, v četrtem nizu pa je storil nekaj dvojnih napak. Postajal je vse bolj živčen,« je Švicar razkril tudi svojo psihološko prednost. Berdych ni preveč pametoval: »Ta podaljšana igra je vselej velika loterija. On je bil pač danes srečnež. Izgubljeni dvoboji po podaljšanih igrah me začenjajo že motiti. V tem nisem nič kaj dober.« Wawrinka zdaj čaka tekmeca v velikem finalu, danes se bosta udarila Španec Rafael Nadal in Švicar Roger Federer. Bomo v deželi tam spodaj spremljali kar švicarski, tudi prijateljski, finale?
Pri dekletih bomo gledali finalni dvoboj, ki ga pred začetkom turnirja verjetno ni napovedal nihče. Kitajka Li Na, četrta nosilka, ki je v finalu tega turnirja igrala že lani in leta 2011, ter 20. nosilka, Slovakinja Dominika Cibulkova, se bosta jutri pomerili za prestižno lovoriko. Kitajka je v polfinalu s 6 : 2 in 6 : 4 izločila 19-letno Kanadčanko Eugenie Bouchard. Še bolj gladka in predvsem presenetljiva pa je bila zmaga Cibulkove, ki je s 6 : 1 in 6 : 2 premagala Poljakinjo Agnieszko Radwanska, sicer peto nosilko turnirja. Štiriindvajsetletna Cibulkova bo prvič nastopila v tako velikem finalu, sedem let starejša Najeva pa je že osvojila veliki slam v Parizu leta 2011. »To je kot sanje, to je nekaj neverjetnega. Stoodstotno sem bila pripravljena za ta dvoboj, vse sem naredila tako, kot je treba. Zato sem zmagala,« je bila priljubljena Domi tako kot na igrišču energična tudi pred sedmo silo. Zapisala se je v zgodovino, saj pred njo v finalu turnirja za veliki slam ni igral(a) še noben(a) Slovak(inja).
