Čestital mu je tudi Peter Prevc

Na italijanski pentlji se v teh dneh piše še ena slovenska športna pravljica, glavni akter, kolesar Primož Roglič, ki se počasi, a po rezultatih in uvrstitvah sodeč razvija v asa, ki bo v prihodnje mešal štrene najboljšim kronometristom! Letos je na Giru že dvakrat opozoril nase. Najprej je na desetkilometrskem prologu dirke za dve stotinki zgrešil zmago, v deveti etapi, 40,6 kilometra dolgi vožnji na čas v toskanskem Chiantiju, je ugnal vso konkurenco! Za njim so se zvrstili Avstrijec Mathias Brandel, Norvežan Vegard Stake Laengen ter štirikratni svetovni prvak Švicar Fabian Cancellara. To je bila tretja slovenska etapna zmaga na Giru, pred njim sta se veselila Luka Mezgec (2014) in Jan Polanc (2015).

Ostaja miren in skromen

»Verjetno so tole res najlepši trenutki v moji športni karieri,« je dogajanje minulih dni opisal 26-letni Roglič, ki kolesari v dresu nizozemske ekipe LottoNL Jumbo. »Kako gledajo name? To bo treba pa njih vprašati, sam se počutim precej dobro,« pa Rogla odvrne na vprašanje, ali zdaj konkurenca nanj gleda kaj drugače, ko ima v žepu zmago in 2. mesto. Sam pravi, da se ni nič spremenilo, ostaja skromen in miren. »Tu sem, da pomagam, da se naš moštveni kolega Steven Kruijswijk zavihti čim višje,« pove v slogu dobrega vojaka, ki se zaveda svoje misije. Predvsem pa pazi na svojo energijo, da je dovolj ostane na tej zahtevni tekmi, kjer delovni dan traja med 9.30, ko kolesarji sedejo na avtobuse, da se odpeljejo na start etape, in 21.30, ko pridejo v nov hotel na večerjo.

»Bistveno je, da se kar se da dobro odpočijem. Brez masaže ne gre. Zvečer opravim še kak telefonski klic, potem pa hitro v posteljo,« opiše Roglič svojo dnevno rutino na dirki po Italiji. Zvečer o prevoženih kilometrih ne razmišlja. Če mu že kaj roji po glavi, je to etapa prihodnjega dne. V teh dneh se mu je nabralo kar nekaj čestitk, javljajo se številni prijatelji in znanci. Tudi Peter Prevc se je spomnil Primoža, ki je bil včasih nadarjen skakalec. Peter in Primož nista bila ista generacija. Od današnje falange orlov si je bil Roglič najbližje z Jurijem Tepešem.

Smuči je postavil v kot

Roglič je skakal do leta 2011. »Sanjal sem, da bom najboljši na svetu. Ko sem pri 20, 21 letih spoznal, da se to ne bo uresničilo, sem se odločil, da nekaj spremenim. Začel sem kolesariti,« pojasni Primož, kako je šel s smuči na kolo. Pa ni bil slab skakalec. Bil je član SSK Kisovec, na dveh svetovnih mladinskih prvenstvih pa je osvojil zlato (2007 Trbiž) in srebro (2006 Kranj). Pohvali se lahko z dvema zmagama v kontinentalnem pokalu (v Planici in Westbyju), v sezoni 2006/07 je bil osmi v končnem seštevku interkontinentalnega pokala. Od leta 2012 ni več skakal.

To je preteklost. Ko so šle skakalne smuči v kot, si je sam kupil kolo. Prvo pravo tekmovalno priložnost je dočakal v dresu Adrie Mobil, lani pa je zmagal na dirkah po Azerbajdžanu in Sloveniji! »Težko bi primerjal športa, še manj pa, da bi rekel, eden je lažji, drugi pa težji. Oba sta naporna. Sem pa v Planici pristal pri 185 metrih, s kolesom pa sem vozil hitreje kot 100 km/uro,« nadaljuje Primož, ki mu ambicij ne manjka. »Šefi so zadovoljni,« za konec še doda, preden odide na masažo, potem pa leže k počitku.