Celjani najmlajši in najcenejši v zgodovini

Slovenija je za velesile kolonija. Športna kakovost se seli v bogatejše države, in tako je tudi z rokometom; izrazit primer je jugoslovenski Montpellier. Novo državno prvenstvo je pred vrati, dvakratni, državni in pokalni, lanski prvak Celje Pivovarna Laško in Gorenje pa bosta spet glavna pretendenta v boju za prestol. Fantje z brega Savinje in Voglajne so v soboto na odprtem v Portorožu z zmago proti Svišu osvojili superpokalni naslov, pred novo sezono pa je odšla kopica in prišla gruča novih igralcev. Šime Ivić, Miha Zarabec, Živan Pešić in Čeh Michal Kasal bodo rokometno poknežili knežje mesto, novo obdobje pa je v besedah napovedal trikratni zaporedni državni prvak, (dvakrat z Gorenjem, v zadnji sezoni s Celjem), trener Branko Tamše. »Pri nas je bil položaj takšen, da so določeni fantje, tako po kakovosti kot po financah, ki jih imajo drugi, presegli naš klub in so preprosto odšli za boljšim statusom in v drugačne lige. Te morda niso vse po kakovosti tako močne, kot je slovenska, a denar je sveta vladar, zato odziv fantov tudi povsem razumem in spoštujem. Na drugi strani smo ob fantih, ki so ostali v klubu oziroma so še pod pogodbo, v skladu z našimi možnostmi pripeljali mlade neizkušene igralce, ki imajo določen potencial. Tem fantom, gre za ekipo, ki je najmlajša v zgodovini celjskega rokometa in verjetno tudi najcenejša, bomo skozi trening poskušali dvigniti njihovo osebno kakovost na višjo raven in si s tem želimo, da bi zaradi njihovih dobrih posamičnih iger napredovali tudi kot kolektiv in dosegli raven, ki si jo želimo. A v isti sapi se zavedamo, da to ne gre čez noč. Potreben je čas, v športu pa vemo, da ga ni na pretek, zato tudi maksimalno treniramo,« delovno filozofijo prakticira Tamše.

Po sezoni se je, zaradi finančne luknje, zgodila tudi razrešitev klubskega direktorja Romana Pungartnika. »Gotovo, da se v ustroju kluba lahko pozna vsak člen, a vsi skupaj se bomo trudili, da bi poskušali to vrzel, ki bi nastala oziroma če bi nastala, čim bolj zakrpati. Prioriteta je, da bi bil klub, ki je v lanski sezoni dosegel ali celo presegel določene cilje, na približno enaki ravni; da bi se ekipa, ki je relativno neizkušena v primerjavo z lansko, čim hitreje približala tisti ravni.« O razširjeni ligi 14 klubov in o končnici, kjer se bo namesto končnice šestih igralo le polfinale in finale, pa je dejal: »Moram priznati, da mi je bil prejšnji sistem bolj všeč. Iz preprostega razloga; ekipe so morale biti vso sezono v optimalni formi oziroma blizu tega. Nisi si smel privoščiti veliko kiksov, zato menim, da je bila liga izjemno zanimiva. Zdaj imajo določeni klubi, ki ne nastopajo v Evropi ali ki se pozneje udeležujejo evropskih pokalov, v primerjavi z nami, ki igramo ligo prvakov, gotovo več časa za marsikaj. A mi smo to vedeli, za takšen način smo se tudi pripravljali. Na koncu koncev bo odločal mesec maj in takrat boš moral biti v optimalni formi. Za vse nas je to lahko tudi dvorezen meč. Kajti do takrat se lahko zgodijo tudi poškodbe, v nekaj tednih se odloča o usodi 10 mesecev. A po drugi strani bo za vse enako, za gledalce pa bo ta del zelo zanimiv.« O ligi prvakov, kjer so v težki skupini z Veszpremom, Rhein-Neckar Löwnom, Vardarjem, Montpellierjem in Čehovskimi medvedi, pa celjski trener meni, da so že v preteklosti dokazali, da se lahko bojujejo oziroma premagujejo cenovno močnejše in kakovostnejše ekipe. Nikomur, posebno še v Zlatorogu, ne bo lahko, vsaka tekma se začne z 0:0, želijo si točk in skalpov, nato pa bodo realno videli, kako in kaj ter kam spadajo.

Ligo bi morali skrčiti

Ivan Vajdl bo trenersko spet vodil podprvak Gorenje. Računal bo lahko tudi na novince Miloša Božovića, Poljaka Michala Szybo, Klemna Ferlina in Blaža Kleča. »Ni takšnega osipa, kot je bil prejšnjo sezono, jedro ekipe je ostalo. V lanski sezoni smo nekatere nosilce igre, predvsem mislim na Staša Skubeta, iztrošili na dveh frontah. Ni imel zamenjave, vse breme je bilo na njem. V letošnji sezoni imamo širino, imamo več možnosti rotacije, zagotovo bo lažje. V letošnjem prvenstvu pa je končnica malce drugačna, o državnem prvaku se bo odločalo aprila in maja, tista ekipa, ki bo takrat najbolje pripravljena, bo prvak. Zaradi nove končnice ne vidim prednosti pred Celjani, ker bo takrat lige prvakov zanje konec. Bo tudi Celje pravo, čaka nas zanimiv predvsem zadnji del prvenstva,« je začel Vajdl. O ligi s 14 klubi pa meni: »To je kar malce ponesrečeno. Na začetku je bilo govora, da bomo mi in Celje šli v ligo Seha in sta se prvenstvu priključila dva kluba. Zdaj, ko nismo tam, se je šlo na 14 klubov, to za rokomet ni dobro. Za majhne klube je to plus, ker bodo k njim prihajali Celje, Gorenje in Maribor, za samo kakovost pa bi morali ligo skrčiti. Zagotovo je, glede na kakovost, ki je v zadnjih letih slabša, kot je bila prej, preveč klubov.«

Maribor Branik ima vedno za cilj mešati štrene slovenskima velikanoma, letos je močnejši za Emirja Taletovića, prišel je iz Gorenja, ter Celjana Žigo Mlakarja in Igorja Žabiča. V vodstvu rokometnih vijoličnih menijo, da so v zadnjih letih ustvarili izjemno dobro platformo, na kateri gradijo še naprej, izkazalo se je, da delajo v pravi smeri. So vedno bolj konkurenčni, razlika do vodilnih se manjša, prepričani so, da so letos sestavili več kot konkurenčno moštvo. Če bodo spomladi pravi, pa prevladuje mnenje, da lahko naredijo še korak več. Ambicij ne skrivajo ne v pokalnem tekmovanju ne državnem prvenstvu, lani so premagali tako Celje kot Gorenje. Ne bodo pa si smeli dovoliti napak z manjšimi nasprotniki. Treba bo biti pravi v pravem trenutku. Nov sistem tekmovanja je po mnenju Mariborčanov za navijače in medije bolj zanimiv, čas pa bo pokazal, ali je odločitev o 14 klubih pravilna ali ne. Vsak naj bi v ligi našel svojo možnost, na koncu koncev gre tudi za to, da rokometna liga pride v čim več krajev.