V slovensko atletiko je prišel nov, mladi rod domačih podanikov in podanic kraljice športov. Generacija se je skoraj povsem zamenjala, po evropskem prvenstvu v Amsterdamu pa bodo bližnje olimpijske igre v Riu de Janeiru nov tekmovalni izpit. No, 22-letni Celjan Robert Renner je po svetovnih in evropskih naslovih prvakov v mlajših kategorijah zasijal tudi na amsterdamskem članskem EP. V severnih Benetkah si je s 550 cm v vetrovni zanki, ki je ujela svetovnega rekorderja Francoza Renauda Lavillenieja, priskočil presenetljivo bronasto odličje in s tem, ob šestih nastopih v finalih EP, v slovenski olimpijski atletski odpravi podžgal dodaten ogenj optimizma. A zavedati se je tudi treba, da sta evropska in svetovna kraljica športov zaradi konkurence kot noč in dan.
Tudi če na nizozemskem EP ne bi bilo kolajne, bi lahko slovenski nastop vseeno brez najmanjšega dvoma označili za uspešnega. »Drži, uspelo nam je šest uvrstitev v finale. Naša nova mlada generacija se je vrhunsko odrezala, prenos rodu je odlično uspel. Medalja pa je bila le pika na i. Za olimpijske igre bi pričakovanja nekoliko spustil, vemo, da je morebiti prvi v evropskem vrhu teka, le 20. na svetu. Tu moramo biti realni, vseeno pa v tehničnih disciplinah lahko pričakujemo kar visoke uvrstitve. Prepričan sem, da čas naših atletov in atletinj prihaja po Riu, na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020,« so bile besede predsednika Atletske zveze Slovenije Romana Dobnikarja. Vladimir Kevo je predsednik strokovnega sveta pri AZS, zatorej je tudi sam imel kaj reči o projektu OI Rio de Janeiro in tudi širše. »Vse te atlete mlajšega rodu je atletska zveza podprla, zaposleni so v državni službi, to osnovno imajo preskrbljeno. Je pa seveda še vedno prostor za izboljšave. Cilj v Riu sta dve uvrstitvi v finalni nastop, predvsem v tehničnih disciplinah. To je cilj, ki bi bil lahko uresničljiv, lahko pa ostanemo tudi brez finala. Za OI bomo imeli skupni aklimatizacijski pripravljalni tabor, Olimpijski komite Slovenije ga je zagotovil v São Paulu. Tja odhajamo 5. avgusta in tam bodo atleti od slabega tedna do tedna, preden se bomo preselili v olimpijsko vas v Riu. Optimalno je, da smo tam denimo pet dni pred nastopi, treba je upoštevati tudi pet ur časovne razlike,« je razgrnil Vlado Kevo.
Ne mara vročine
Na OI bo skakal tudi bronasti evropejec Robert Renner, v Amsterdamu pa je bila za skakalce s palico res specifična finalna tekma. »Ta je bila, ko gre za razmere, katastrofalna. Veter je pihal bočno v močnih sunkih, ne spomnim se, da bi kdaj skakal v podobnih razmerah. Ravno zaradi tega sem vedel, da imam več možnosti za odličen uspeh, kot bi jih imel v normalnih razmerah. Na koncu sem to pravšnje izrabil, na mojo srečo pa Lavillenie ravno zaradi takšnih razmer ni preskočil niti svoje začetne višine. Veliko stvari se mora združiti za takšen uspeh,« je Robert Renner menil za uvod. Z le 550 cm se na velikih tekmovanjih v zadnjem času še skoraj nikoli ni osvojilo odličje. »Na koncu to niti ni pomembno, imam tretje mesto, imam medaljo v rokah. Zaradi slabih razmer so pač takšni rezultati. Sicer sem bil samozavesten, vedel sem, da na dozdajšnjih tekmah v sezoni nisem delal napak. Če imaš stalnico dobrih izidov, se lažje odpraviš na velika tekmovanja. Nisem pa pričakoval, da bom cilj, osvojiti kolajno na velikih tekmovanjih, uresničil že pri 22 letih. Odprl sem si veliko novih poti in tudi dvignil pričakovanja drugih. Na EP je bila lepa priložnost za morebiti še kaj več od brona, a to je vseeno odličen začetek moje članske kariere v atletiki,« je nadaljeval naš as, ki je za žlahtno kovino od predsednika AZS Romana Dobnikarja dobil ček z vrednostjo 5000 evrov, polovico te vsote pa je prejel Rennerjev trener Milan Kranjc. Za finalista lanskega SP v Pekingu je na olimpijskih igrah cilj nova uvrstitev v finalno skakanje. »Izmed treh letošnjih najboljših rezultatov na svetu imata dva Neevropejca, Američan Sam Kendricks in Kanadčan Shawnacy Barber. Lažje gotovo ne bo, to je dejstvo, bo težje. Realen je preboj v finale, tam pa čim boljša uvrstitev. Palica je takšna disciplina, da se lahko zgodi kar koli. Na Rio se bom pripravljal doma v Celju, deset dni pred mojim nastopom bomo že v Braziliji, v São Paulu, kjer imamo pripravljalni tabor. Opravil bom morda še kakšen trening tehnike, drugače pa bo tabor namenjen aklimatizaciji okolju, temperaturam in vlagi v zraku. Temperature naj ne bi bile tako drastične, ker je tam zima, tudi v Celju vedno skačem v večernih urah. Nisem tip, ki bi imel rad vročino, 20 stopinj Celzija v Amsterdamu je bilo idealnih,« je besedno zaokrožil Robert Renner. Njegov trener Milan Kranjc pa je dodal: »Robert si je v Amsterdamu celo želel takšnih razmer, želja se mu je uresničila in to je maksimalno izrabil. Na olimpijskih igrah je cilj seveda uvrstitev v finale. Lani na SP v Pekingu nihče ni pričakoval, da Robert lahko pride vanj. To je na OI sposoben skočiti, vendar bo tam veliko dobrih skakalcev. Vse bo odvisno od trenutne forme, navdiha in težavnosti tekmovanja.«
Mišmaševa še vprašljiva |
Tudi bodoča olimpijka v Riu Maruša Černjul je doma iz Celja, sicer je študentka v ZDA, na EP pa je v finalu skoka v višino s 189 cm osvojila deveto mesto. »Sem kar zadovoljna, da mi je uspelo priti v finale. Res pa je, da če bi skočila bliže osebnemu rekordu 193 cm, bi bila tudi uvrstitev boljša. Malce sem jezna na tiste nepotrebne poprave na višinah, ampak tu se vidi, da mi manjka še malce izkušenj. Treba bo še tekmovati na večjih tekmah, da bom lahko skakala bolj sproščeno. Tekma v Amsterdamu mi bo pomagala na olimpijskih igrah v Riu, zdaj sem tekmovala s skakalkami, ki bodo tudi tam. Rada bi se približala osebnemu rekordu ali ga celo presegla, uvrstitev pa bo tako ali tako prišla sama. Vsakdo, ki gre na olimpijske igre, si želi uvrstitve v finale, to pač ni zunaj nekih želja,« je letvico cilja postavila Černjulova.