POWERLIFTING

Bum triatlona moči

Objavljeno 10. april 2017 22.16 | Posodobljeno 10. april 2017 22.18 | Piše: Marko Uršič

Powerlifting se je v zadnjih petih letih razcvetel, lepo raste tudi v Sloveniji. Jure Rus je na evropskem prvenstvu na Danskem osvojil naslov prvaka stare celine, so pa naši fantje in dekleta v tem športu pravi finančni samorastniki.

Urban Mur je tekmovalec in predsednik Powerlifting zveze Slovenije. Foto: EPF

LJUBLJANA – Slovenski pravopisni slovar je seveda popolnoma zastarel, le kaj naj bi bil denimo powerlifting? Recimo temu triatlon moči. To je šport dviganja uteži, kjer tekmujejo v treh disciplinah: počepu, potisku s prsi in mrtvem dvigu. Cilj tekmovalca je čim težji maksimalen dvig v vsaki disciplini, zmagovalec pa je tisti, ki mu uspe največji skupek treh dvigov. V posamični disciplini so na voljo trije poskusi, pri katerih se želeno težo lahko le povečuje, podobno kot pri olimpijskem dviganju uteži. Bistvo vseh treh dvigov je v tem, da so izvedeni v enem samem, tekočem gibu, pripomočki pa so standardna palica in utežni koluti.

V danskem Thistedu je bilo tretje evropsko prvenstvo v klasičnem powerliftingu, udeležilo se ga je 476 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 držav, med drugimi dvanajstčlanska reprezentanca Slovenije. V njej je naslov evropskega prvaka osvojil Jure Rus, v kategoriji do 83 kg je dvakrat izboljšal evropski rekord, namreč v počepu z 271,5 kg in 275,5 kg, ter si s tem prislužil zlato odličje v omenjeni disciplini. Po 160 kg potiska s prsi mu je na koncu uspelo še zlatih 315 kg mrtvega dviga, kar je 25-letnemu zobozdravniku in nekdanjemu bodibilderju iz Šentvida pri Stični s skupnim seštevkom 750,5 kg prineslo naslov najboljšega na stari celini. Tudi kadetinja Nuša Železnik je v težnostnem razredu do 72 kg nova evropska rekorderka v počepu (155,5 kg) za svojo starostno skupino, vzdignila je zlato, v disciplinah potisk s prsi in mrtvi dvig je osvojila še bronasto in srebrno medaljo, kar ji je prineslo skupno 2. mesto. Žlahtno kovino si je privzdignila še Katja Babič (kategorija do 52 kg), ki je bila srebrna v počepu, teža je bila 127,5 kg. Torej, poleg dveh odličij v skupnem seštevku so slovenski triatlonci moči domov prinesli še šest medalj v posamičnih disciplinah. Štirje tekmovalci, Jakob Škarabot, Jaka Kržišnik, Urban Mur in Jure Rus, se zdaj pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo junija v Belorusiji. Na domačih tleh bo tekmovanje v powerliftingu mogoče v živo pogledati 27. maja v dvorani Kodeljevo, šlo bo za združeno tekmovanje z olimpijskim dviganjem uteži, prireditev bo imela naziv Ljubljana dviga.

Pozitivni odzivi

Tako, okvire imamo, zdaj pa še v podrobnosti. Za to je bil v največjo pomoč Urban Mur, predsednik Powerlifting zveze Slovenije – zveze triatlona moči, ki ima sedež v Grosupljem. »Powerlifting se je razvil sredi preteklega stoletja v ZDA, takrat so pri dvigih zelo veliko uporabljali podporno opremo, drese, povoje za kolena, ker je bil cilj dvigniti čim več. Še pred petimi leti se je večinoma dvigovalo s podporno opremo in šport med množico ni bil tako priljubljen, bil je bolj subkulturen. Mednarodna zveza se je takrat odločila, da bo vodila klasični powerlifting, ki pa je brez podporne opreme. Ta je tako postal zelo priljubljen, bolj se je lahko poistovetilo z dvigi, tudi samostojno se je lahko vadilo, ni bilo potrebno toliko poznavanja opreme ali tolikšnega njenega nakupa. Tako imamo v zadnjih petih letih pri powerliftingu pravi bum,« zna povedati Urban Mur. V Sloveniji so v zvezo včlanjeni štirje klubi, klub dviganja uteži Olimpija iz Ljubljane, ki je torej hkrati tudi klub olimpijskega dviganja uteži, en klub je registriran v Šmartnem ob Paki, deluje pa v Grosuplju, dva sta v Medvodah in v Postojni. Pri zvezi je registriranih sedemdeset tekmovalcev in tekmovalk, pri večini je še vedno tako, da vadijo zunaj klubov v centrih za fitnes po vsej Sloveniji. Ko beseda nanese na denar, pa je slovenski triatlon moči seveda samorasten. »Naša zveza je tako mlada, da od države za zdaj še nismo dobili nobene pomoči. Niti ob občin, tudi denimo stroški potovanj na tekme so na plečih tekmovalcev. Sredstva, ki jih potrebujemo za delovanje zveze, smo pridobili iz prijavnin za tekmovanja. Nekaj malega je bilo tudi pokroviteljskih sredstev, pomagali so nam recimo pri zbiranju denarja za protidopinške kontrole ter za nakup reprezentančnih trenirk in dresov. Niti od Fundacije za šport ni sredstev, saj mora zveza najprej postati član Olimpijskega komiteja Slovenije. Odnos slovenske javnosti pa je takšen, da eni pravijo, da je ta šport nesmiseln, drugi, da je dolgočasen za gledanje. No, na dveh državnih prvenstvih, ki smo ju imeli, in zdaj z nastopi na EP so bili odzivi zelo pozitivni. Tudi medijsko se je začelo vse malce prebujati, že nas obravnavajo kot šport,« razloži predsednik zveze in tudi tekmovalec Urban Mur, ki je denimo še dodal, da je za tekmovalce in tekmovalke pri prehrani pomembno, da zaužijejo veliko beljakovin, da telo zgradi mišice.
 

Deli s prijatelji