USPEHI

Brez vrhunske forme do kolajn

Objavljeno 27. avgust 2014 12.42 | Posodobljeno 27. avgust 2014 12.42 | Piše: Marko Uršič

Teja Gregorin je vesela sproščenega streljanja, Klemen Bauer dela bolj individualno.

Teja Gregorin z enim zlatom, drugo bo še dobila. Foto: SZS

Poleti skačejo, gredo se biatlon, igrajo hokej... kmalu se bodo še kepali. Na poletnem svetovnem prvenstvu v biatlonu v sibirskem Tjumnu je Slovenija po zaslugi Teje Gregorin (dve zlati), Klemna Bauerja (srebro) in mešane štafete (bron) žlahtno rolkala in streljala, in vse to pri 30 stopinjah Celzija, 75-odstotni vlagi in napadalnih komarjih. Ihanka si je pribojevala četrto poletno odličje, ta čas je seveda kazalnik trenutne forme za zimske radosti. Bronasta z olimpijskih iger v Sočiju po prvem mestu v sprintu in zasledovalni preizkušnji pravi: »Tekaška forma je na visoki ravni, ni pa vrhunska. Streljanje pa bi bilo lahko hitrejše. Zaradi razmer je bilo težko tekmovati, težko je bilo že, če si bil gledalec. Je pa bilo obe zlati medalji težko dobiti, veseli me, da sem na zadnjem streljanju v zasledovanju zdržala psihični pritisk. Da smo nastopili na SP, je bila po treningih prava osvežitev, konkurenca pa je bila kar huda,« je navrgla Gregorinova o tekmicah v polni sestavi iz Ukrajine in Češke. V sprintu si je 34-letnica zlato delila s Poljakinjo Krystyno Palko, ker pa Sibirci niso imeli dveh zlatih kovin, so edino dali Krystyni, Slovenka jo bo dobila naknadno. Si je pa Teja dan pozneje zlato prisvojila v zasledovanju, ima pa še bron v mešani štafeti.

Klemen Bauer si je pritekel in pristreljal zasledovalno srebro. »Lani sem zmagal, a v slabši konkurenci. Prvenstvo sem vzel kot dodatni trening, da bi pridobil občutke pred zimo. Med premorom od maja do decembra se je dobro udeležiti resnejšega tekmovanja. Je pa zdajšnji nivo pripravljenosti povprečen. Po koncu sezone sem sklenil, da bom delal bolj individualno. Poskušam se držati smernic, imam vizijo. Malce pozneje sem začel strelski trening, puško sem vzel v roke pred enim mesecem. Nima smisla delati nekaj na silo, stvari si moram zaželeti. Glede teka pa kondicija še ni na pravi ravni. Letos sem v trening s pomočjo Janija Grila sistematsko vklopil tudi vadbo moči. V Sibiriji je bilo tropsko podnebje. Sicer še nisem bil na Tajskem ali v Maleziji, a v Tjumnu si bil, že ko si zjutraj vstal iz postelje, prepoten,« je ocenil 28-letni Ihanec, ki je junija postal tudi oče Aksla.

Mešani štafeti sta do žlahtnosti pomagala še Andreja Mali in Lenart Oblak, nosilcem odličij pa se je po prihodu pridružil tudi Jakov Fak, ki je med tjumenskim SP vadil na Pokljuki. »Nisem šel na svetovno prvenstvo, ker se nisem čutil zadosti motiviranega. Če ni občutka, je bolje, da ne grem na tekmovanje. Moja odločitev je na mestu, nisem se dobro počutil. Za svetovno prvenstvo v Kontiolahtiju naslednjo zimo pa se pripravljam tudi s tem, da me sotekmovalec Miha Dovžan poliva s hladno vodo. Tudi sam sem naredil nekaj prilagoditev treninga,« se je Mrkopaljčan vmes tudi pošalil. Glavni trener Uroš Velepec je za konec dodal, da je malce presenečen, da so dosegli takšne rezultate, predsednik zbora za biatlon Srečo Barbič pa je pripomnil: »Kljub težavam smo v maju očitno potegnili pravilne poteze pri nadaljevanju dela v biatlonski reprezentanci.«

 

Deli s prijatelji