PHOENIX – Včeraj so se dokončno razblinile sanje Gorana Dragića, da bi se z ekipo Phoenixa prebil v končnico lige NBA. Sanje je slovenskemu asu, ki je letos kljub izjemni sezoni ostal brez tekme All Stars, uničilo moštvo Memphis Grizzlies, za katero bolj malo igra Beno Udrih. Sonca so padla v zadnji minuti in pol. Eno od ključnih žog je izgubil tudi Dragić, na koncu je bilo 91 : 97. Gledalci so zaploskali domači vrsti, Dragić in igralci so obsedeli na klopi. »Zdi se, kot da delaš vso sezono trdo in naporno za nič,« je bil razočaran Goranov soigralec Gerald Green, Dragić pa je obračun končal v bolečinah. Levi gleženj še ni pravi, bolečina stalnica, stiskanje zob pa ni pomagalo, srce je hotelo, telo pač ne: »Težko je, če nisi stoodstotno pripravljen. Ne moreš teči, kot želiš … Vsak met je drugačen. Še težje pa je, če ne igraš in le nemo gledaš soigralce.« Dragić ni dal tistega, kar zna in zmore; igral je 37 minut in dosegel 14 točk. Povrh vsega je zgrešil vseh pet metov za tri točke. V senci poraza so ostali tudi Dragićevi skoki (6) in podaje (4). To je bil četrti poraz Phoenixa v tej sezoni proti Memphisu.
Po sezoni potrebuje počitek
Goranu je v uteho priznanje, da je prišel v elitni klub 20/50/40, kamor se je zadnji med evropskimi branilci uvrstil Dražen Petrović v sezoni 1992/93, zadnji Američan pa je bil Jeff Hornacek. Vse tri branilce druži, da so dosegli v rednem delu sezone več kot 20 točk na tekmo, za tri točke zadevali z vsaj 40-odstotno natančnostjo, iz igre pa zadeli več kot polovico metov. Dragić je danes pri 20,3 točke, 50,5-odstotni natančnosti meta iz igre, za tri pa je zadeval s 40,8-odstotno natančnostjo. Poleg omenjene trojke se lahko s tako eminentno statistiko pohvalijo še Dirk Nowitzki, LeBron James in Kevin Durant. Goran je postavil tudi slovenski strelski rekord v NBA: 28. februarja je New Orleansu je natrosil 40 točk.
Bolj ali manj je jasno, da Dragić po sezoni, dolga je bila 82 tekem (nocoj igra še proti Sacramentu), potrebuje počitek. Od leta 2003 je imel samo eno prosto poletje, reprezentančno akcijo je izpustil le leta 2012. V tej sezoni, igral je po 35 minut na srečanje, mu je jasen signal poslalo tudi telo – osemkrat je imel zvit gleženj. To bi znal biti zadosten razlog, da se odpove svetovnemu prvenstvu. »Včasih je tekem preprosto preveč. Moram sesti z vodstvom reprezentance in se odločiti, ali bom igral ali ne. Bolj se nagibam k temu, da ne bi igral in da bi se telo bolj spočilo za naslednjo sezono,« je še na to temo pristavil Ljubljančan, ki pa bo po mesecu ležanja na plaži spet lačen košarke. To bi si skoraj upali staviti. In to je dobra vest za slovensko košarko. Dodajmo še, da je sila resno z igranjem za Slovenijo mislil tudi Beno Udrih. V dresu reprezentance ni rekel zadnje, je slišati iz ZDA.
