SLOVENSKA REPREZENTANCA

Branilci se gnetejo kot na avtobusni postaji

Objavljeno 21. avgust 2014 09.12 | Posodobljeno 20. avgust 2014 23.49 | Piše: Drago Perko

Klemen Prepelič si v slovenski košarkarski reprezentanci vrača igralno samozavest.

Klemen Prepelič z bratom Maticem na brniškem letališču po vrnitvi iz Litve Foto: Drago Perko

Za slovenskim košarkarskim reprezentantom Klemnom Prepeličem je eno leto tujine, ki mu je namenilo skoraj 365 dni preizkušenj in kaljenja. V turški Banvit je prišel skozi glavna vrata, naigral se še posebno v drugi polovici sezone ni (le štiri tekme), za nameček je imel že kronične težave s hrbtom. Da je mera polna, so Turki zamenjali trenerja. Novi šef stroke, Srb Zoran Lukić, pa je dal Prepreličevemu menedžerju Seadu Galijaševu jasno vedeti, da na Klemna sploh ne računa več. »Kako naprej, bo povedal moj zastopnik,« pravi Klemen, ki je ravno v reprezentanci našel nekaj upanja na boljši košarkarski jutri.

Na turnirju ob Baltiku je proti Litvi z nekaj potezami spomnil na Prepeliča, ki smo ga bili v vajeni v dresu Heliosa in Union Olimpije. »Dobil sem priložnost, košarke ne moreš kar pozabiti igrati,« pravi Klemen, ki obžaluje, da so v zadnjih dveh minutah v Kaunasu dovolili Litvi, da pride do zmage (80:76). Še bolj mu je žal za visok poraz z Grki, ki so se poigrali s Slovenci.

Prepelič spomni na serijo in beg Grkov, ki jih četa Jureta Zdovca ni ujela do konca tekme. Pomagala ni niti prisotnost Gorana Dragića. Klemen je vesel, ker je Dragić senior v ekipi. Hudo in moteče je le, ker sme igrati po 25 minut, tako velevajo njegovi šefi v Phoenixu. »Kakor vem, bo na svetovnem prvenstvu lahko igral in tega pravila 25 minut ne bo,« upa Prepelič, ki mu, pa tudi vsem drugim soigralcem, Dragićeva prisotnost daje več možnosti za neoviran met, saj se tekmečeva obramba osredotoči prav na zvezdnika NBA. Zaveda se, da je v branilski vrsti takšna gneča kot na ljubljanski avtobusni postaji ob dveh popoldne. Sam se bori za svoje minute. »V ekipi je dosti, morda celo preveč igralcev, ki so sposobni ustvariti položaj za met in rešitev za soigralce. Goran, Domen Lorbek in oba Jaka (Klobučar in Blažič) so imeli precej boljše sezone kot jaz,« realno ocenjuje razmere v branilski vrsti Slovenije.

Splahnela samozavest

»Jure mi je dal konkretno minutažo. Nisem pričakoval, da bom dobil toliko priložnosti. V ponedeljek sem igral celo 27 minut, to pa je bila moja najboljša partija v zadnjem letu,« še enkrat pove Prepelič o tekmi proti Litvi. Prizna, da je v tem letu splahnela tudi samozavest, po kateri je bil Prle znan daleč naokoli. V zadnjem mesecu pa je splahnela tudi bolečina, ki je Bistričana ovirala pri igranju. Klemen ima zmehčana diskusa na desni strani ledvenega dela hrbtenice. Po domače povedano – delajo se zametki discus hernie. Razloga za paniko ni, tudi zavoljo stabilizacijskih in preprečevalnih vaj, ki jim v zadnjega pol leta posveča obilo pozornosti. Pri tem mu je danes v veliko pomoč kondicijski trener Tomaž Brinec, prej sta za to skrbela Klemen Zaletel in Saša Ogrizovič. A Prepelič prizna, da bi moral te vaje delati že prej. »Resno sem se jih lotil šele, ko so se pojavile bolečine.«

Nekdanji član košarkarskega kluba iz Slovenske Bistrice se veseli Telemachovega turnirja, ki se danes začenja v Stožicah. »Konkurenca bo izjemna,« na glas meni Klemen, ki spomni na Brazilijo, Marcela Huertasa in peterico igralcev iz lige NBA, Litvo ter na Iran Memija Bečirovića. »Upam, da se pokažemo v dobri luči,« se zaveda generalke pred domačo publiko pred začetkom svetovnega prvenstva prihodnjo nedeljo.

Ne beli si glave s tem, ali bo v ekipi ali ne, je pa spremenil svoje poglede na košarko. Jure Zdovc mu je zabičal, da bo igral, če bo grizel v obrambi, le ta ga drži v moštvu. »Včasih sem bil sebičen. Prepričan sem bil, da moram dati toliko in toliko točk, če tega nisem naredil večer prej. Danes mi je jasno, da ne moreš zmagati, če nimaš 10 ali celo 12 soigralcev,« za konec izvemo od Prepeliča.

Deli s prijatelji