Zobni asistent s Kube Leonel Rafael Ruiz Miranda se je pred dobrima dvema letoma pojavil tako rekoč od nikoder, v Slovenijo ga je pripeljala ljubezen. Boksar v srednji kategoriji (do 75 kg) je po nekaj mesecih treningov v prostorih Boksarskega kluba Kranj s prvimi nastopi navdušil publiko in strokovnjake z izpiljeno tehniko. Kompleten borec, ki ga je v mladinskih kategorijah v rodnem Camagueyu vodil Mario de Amas, enakovredno uporablja tako levico kot desnico, kar je velika prednost ob hitrem gibanju po ringu. Izjemno hladnokrvni Leo, kot ga kličejo v klubu, po novem letu ni treniral več kot dva meseca, nato pa se je v nedeljo boril proti nekdanjemu svetovnemu mladinskemu podprvaku Anteju Babiću iz Hrvaške in še enkrat zmagal. Tokrat prvič po točkah, brez nokavta.
»Človek ima močnejši udarec kot kosti,« je razložil njegov trener Duško Čavić in pojasnil, da se je Leo poškodoval na treningu ob udarjanju v vrečo in moral zato takoj na operacijo. »Pa ga to ni spravilo iz tira, saj je pametno nabiral točke, pazil na roko, kjer je imel polomljeno kost, in z značilnim slogom srednjeameriške šole boksa nabral veliko prednost že pred zadnjo rundo,« je komentiral Čavić in skomignil z rameni: »Svojega znanja ni zmogla prikazati Andreja Bešter (lahka kategorija do 60 kg), ki bi morala boksati proti Mirni Završki iz Hrvaške. Nasprotnica je boj odpovedala dve uri pred začetkom.« Morda tiči razlog v strahu, saj je Kobra iz Besnice pred dvema tednoma na sparingu v Zagrebu eno od domačih boksark spravila v bolnišnico.
Miranda in Beštrova bosta z mladima Kazimijem Ametom Chavezom ter Aleksandrom Krekom Koširjem septembra zamenjala klubske barve. Po posredovanju Slobodana Kačarja, nekdanjega profesionalnega boksarja in olimpijskega prvaka iz Moskve 1980, danes direktorja BK Vojvodina, bo četica kranjskih borcev začela nastopati v srbski ligi. »Mali Amet Chavez ima makedonsko državljanstvo in sem v stiku z njihovim mladinskim selektorjem, saj bi moj borec lahko nastopil na evropskem in svetovnem prvenstvu za domovino svojih staršev,« pravi Čavić in nato nadaljuje: »Ob tem pa me je pošteno strah zaradi Leonela, saj še vedno nima slovenskega državljanstva, čeprav se iz boksarske zveze, predvsem Mateja Rajterič, trudijo že več mesecev premakniti postopke pri ustreznih organih. Vrag je v tem, ker ne zna slovenščine, je bolj neroden za jezike, a menim, da bi se tu lahko upošteval nacionalni interes. Vem, da imajo v Srbiji v takšnih primerih drugačne kriterije za pridobitev državljanstva. Glede na to, da si ga želijo gledati v njihovi ligi ter da je res izdelan borec v najboljših letih, mu bodo zagotovo hitro ponudili državljanstvo ter s tem nastope na evropskem in morda celo svetovnem ringu, česar mi ne moremo. Nekaj informacij o tem, da bi mu lahko kmalu ponudili srbski potni list, mi je prek mojih virov že prišlo na uho.«