Bo slovenski smučariji vladal Primož Ulaga ali Tomaž Kunstelj?

LJUBLJANA – Slovenska smučarija bo 26. septembra dobila novega predsednika, ki bo belemu cirkusu poskusil povrniti krepko načet ugled in zagotoviti denar za nove Tine Maze, Roberte Kranjce in preostale ase belih poljan. Po odstopu Tomaža Lovšeta, ki ga je odnesel korejski incident, sta kandidata za izpraznjeni položaj dva – Tomaž Kunstelj in Primož Ulaga, oba iz nordijskih vrst. Prvi je generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve in predsednik Smučarskega kluba Triglav, drugi je nekdanji skakalec, športni in poslovni direktor nordijskih reprezentanc ter direktor trženja na Smučarski zvezi Slovenije.

Tomaža Kunstlja so prijatelji nagovorili, da zagrize v to kislo jabolko. »Trideset let sem v športu. Prav je, da smučariji nekaj vrnem, sicer pa sem povsem neodvisen.« Dela predsednika se ne boji, izzivi mu niso tuji. Primož Ulaga meni, da si slovensko smučanje zasluži povsem drugačno zgodbo: »Preveč je negativnosti, vsi pa so sprti med sabo.« O kandidaturi so ga prepričali nekateri klubi, podpora je močna. »Imam tudi kaj pokazati. Nisem neki padalec.« Ne skriva pa, da se zgodi tudi, da ga kdo vpraša, kaj mu je tega treba, ko pa ima lagodno življenje. »Ker mi nekatere zadeve niso všeč, je predsedovanje še večji izziv,« odvrne.

Hrvati za vzor, po evre na tuje

Obema kandidatoma je jasno, da bo težko priti do denarja za proračunsko malho. Ulaga je črnogled, saj kriza po njegovem še ni dosegla dna, zato pričakuje trd in ogorčen boj za vsak evro. Zveza ima danes nekaj čez devet milijonov evrov proračuna. Ulaga meni, da imamo nekaj posameznikov, ki »razturajo«, a še vedno preveč takih, za katere se meče denar skozi okno. Ob tem s prstom pokaže na model Hrvaške, ki z malo kadra žanje velike uspehe. Ulaga opozarja, da je težko prodati produkt, kjer imaš eno vrhunsko tekmovalko, preostali pa se ne uvrščajo niti med 50 najboljših v svetovnem pokalu. Hkrati meni, da je treba biti pameten in prijazen s tistimi, ki prispevajo denar.

Kunstelj se ozira prek meja. »Prvi stiki so vzpostavljeni,« ostane rahlo skrivnosten nekdanji diplomat z izkušnjami iz Kanade. Opozarja, da denar sploh ni glavni problem, ampak delovanje smučarskih organizacij (klubov in društev) in stroke, ki da so prevečkrat prepuščeni samim sebi. Ulaga temu pritrjuje in pojasni, da je SZS postala bolj sama sebi namen, na klube pa je pozabila. »Klubom ni lahko, saj smučanje ni nogomet, kjer lahko klubi sami dobijo določeni denar prek trženja.«

Kunstelj ob tem opozarja na tesnejše sodelovanje zveze s klubi in regijami, od koder prihaja jasen apel – baza se manjša. »Brez smučarskega opismenjevanja ne bo novih šampionk in šampionov.« V svojem mandatu bi se rad lotil gradnje centra, ki bil primeren za delo alpincev in deskarjev, cilja na Krvavec, sredstva pa bi črpal iz Evrope. Na problematiko alpskih smučarjev opozarja tudi Ulaga, ki mu je jasno, da naše smučarje vsepovsod mečejo s prog. »Potrebujejo svoj poligon, potem bo tudi stroškov manj.«

Koliko je dolžna SZS?

Pred izvoljencem bo le dobro leto in pol mandata, do konca olimpijskih iger v Sočiju leta 2014. »V tem letu in pol se da veliko pokazati. Model obstaja,« je prepričan Ulaga, ki bi na delovanje zveze prenesel sistem, ki je deloval pri nordijcih. »Vse je v ljudeh, dober kader naredi hudiča in pol!« Kunstelj ostaja rahlo previden: »Treba je videti, kaj deluje in kaj ne. Ne privoljujem v ceneno demagogijo, da je vse zanič. Del problemov je pač objektivne narave. Najprej je treba videti, kaj deluje, kaj ne, in kaj je tisto, kar se da kratko-, srednje- ali dolgoročno popraviti.«

Ulaga trdi, da dejanskega stanja na zvezi ne pozna, a v isti sapi poudari, da je sponzorskega denarja veliko, SZS ima štiri dobre dogodke, lasti si tudi televizijske pravice. Moti pa ga, ker so zadnje čase vsi sprti med seboj. V tem letu in pol, kolikor bi trajal mandat, bi nekdanji skakalni šampion imel le en cilj: »Treba je vse to umiriti.« Če bo izvoljen, se bo takoj zakopal v dokumentacijo. »Rad bi videl vse pogodbe. Tega ni storil nihče, prejšnji predsedniki so le naročili revizijo, a to je premalo,« meni Ulaga, ki ne ve, koliko je zveza zadolžena oziroma katere so vse njene obveznosti: »Vse je v zraku!« Ko bo spoznal razmere, bo začel uresničevati svoj program, a tega ne razkrije v celoti.

Zahtevna do direktorjev

Oba bi dala več svobode, a tudi odgovornosti direktorjem posameznih disciplin. »Ne sme se zgoditi, da je vsebina programa stvar posamezne discipline, presežki v minus pa postanejo breme zveze,« je odločen Kunstelj. Ulaga gre korak naprej; prepričan je, da vsaka disciplina potrebuje profesionalnega direktorja. »So problemi, ki jih je treba rešiti nemudoma, ne pa da zadeve stojijo deset dni ali več, ker se z njimi ukvarja amaterski direktor, ki služi evre v drugi zgodbi.«

Kunstelj meni, da se je ugled zveze porušil, ker so koordinatorji disciplin nekaj obljubili, a tega niso izpolnili. To se je potem prevalilo na zvezo, zato so sledili izpadi, ki so blatili ugled organizacije. »Kdor je kaj obljubil, naj to tudi izpolni.« Pravi, da se morajo vsi na SZS zavedati, tudi tekmovalci, da so vsi v enem čolnu in da ni vseeno, kaj kdo pove na novinarski konferenci, saj je tako ali drugače član družine SZS. »Najslabše za družino pa je, če vsak član oznanja svojo resnico,« trdi Kunstelj. »Med letoma 2002 in 2010 ni nihče jamral, vse je bilo urejeno,« še enkrat na svoje direktorsko obdobje spomni Ulaga, ki meni, da ima to prednost, da je bil tudi sam športnik, kar mu koristi pri poslovnih pogovorih in pogajanjih s tekmovalci. »Če se ne dogovoriš, hitro nastane problem.« Ulaga prejšnje predsednike hvali, »saj so naredili precej dobrega«. Spominja se dni, ko je bila zveza pol manjša, temu primeren pa je bil tudi proračun. Kunstlju je pogodu samostojnost disciplin, ki so jo imele pri Stanetu Valantu, finančne vire bo iskal tudi v tujini, ne bo pa centraliziral organizacije, kot je to poskušal Lovše.

Mazetova kot Petra Majdič?

Obema je jasno, kako pomembna je za slovensko smučanje Tina Maze. Kunstelj ji še naprej obljublja sodelovanje, tudi pomoč pri iskanju pokroviteljev, razume jo, da potrebuje poseben status. Tega ji ne odreka niti Ulaga, a za primerjavo omeni Petro Majdič. »Bila je velika športnica in po rezultatih v rangu Tine,« začne Ulaga, ki poudari, da s Petro ni bilo nikoli težav, bila je del ekipe. »S tem smo veliko pridobili. Pričakoval bi, da se nekje najdemo tudi s Tino, ki jo bomo potrebovali tudi po koncu njene tekmovalne kariere. Tako kot Petro in Primoža Peterko.«

Tomaž Kunstelj se bo trudil z resnim in odgovornim delom, da slovenskemu smučanju povrne nekdanji sijaj. Stavi na to, da bo živel za smučanje, ne pa od njega. Tudi zaradi spoštovanja do vseh. Prepričan je, da moram biti funkcija predsednika SZS neplačana, saj gre za prostovoljno odločitev. Primož Ulaga se s tem, še manj pa z miselnostjo, da predsednik dela in skrbi za denar kot amater, sicer ne strinja, a jo sprejema.