Bo novi Dragić ali Parker?

Letos je mnoge presenetilo, da se je na seznamu mladinske košarkarske reprezentance znašlo ime Thomas Jeram. Ne brez razloga – 18-letni fant iz Nice je navdušil na preglednem treningu, za Slovenijo pa bi rad še zaigral. Danes začenja študij v Združenih državah Amerike.

Majhen je bil

Za slovensko francosko zgodbo gredo v prvi vrsti zasluge Antonu Jeramu, 56-letnemu psihiatru, ki je šel leta 1990 na jug Francije. Sprva za tri tedne in zaradi specializacije, a je tam kar ostal. Tudi zato, ker so bila to leta, ko se je ločeval od žene. Na Azurni obali si je ustvaril družino, danes pa je ponosni oče Thomasa. Košarkarske gene je fant dobil po očetu, po rodu iz vasi Bukovje na Cerkljanskem, otroštvo pa je preživel na Tolminskem, kjer je začel igrati košarko. V dresu ajdovskega Fructala je igral v tedanji prvi slovenski ligi, potem pa je prednost dobil študij medicine.

Danes ima v Nici svojo ordinacijo, a se redno vrača v Tolmin. Da sin igra košarko, pa je kriva žena. »Družinski prijatelji so svojega otroka zapisali temu športu in je šel še naš,« pripoveduje Tone, ki sprva dve leti na tekme ni hodil. Menil je, da je sin preprosto premajhen za košarko. Pa se je omehčal in začel zahajati na treninge in tekme, celo za trenerja mlajših selekcij se je priučil, potem pa pomagal v klubu.

Opažen in povabljen

V Nici košarka ni ravno razvita, v Franciji tako ali tako prednjači košarkarski sever. A se je Thomas dobro znašel, nase je nekajkrat opozoril, a na selekcioniranjih, ki jih opravljajo Francozi, izpadal zaradi nižje rasti. »Šele v zadnjih treh letih je zrasel. Pri 15 letih je meril 160 centimetrov, danes jih ima brez copat 186,« poudari oče in prizna, da je bil sin zato večkrat jezen. A se ni predal, trdo je vadil, z malim klubom, prednjačile so ravno Jeramove igre in podaje, iz Nice pa je prišel v prvo francosko mladinsko ligo. Thomasov ES Lorguaise Basket Club je bil letos med desetimi najboljšimi v prvi francoski ligi, naš Thomas pa je Asvelu januarja nasul kar 25 točk.

Na enem od turnirjev ga je opazil slovenski košarkarski trener Timo Vraneš iz KK Pingvini Ljubljana, prav on pa je na Jerama opozoril odgovorne delavce na Košarkarski zvezi Slovenije. Jeram je bil z mladinsko vrsto na turnirju v Nemčiji, a je zaradi težav s koleni igral manj, kot bi lahko. »Bil je že v nekaterih akcijah z nami, zdaj pa smo ga znova povabili, da ugotovimo, kaj zmore. Prva ocena je, da je konkurenčen našim košarkarjem, starim do osemnajst let,« ga je takrat ocenil Tone Krump, ki je vodil reprezentanco na turnirju.

»Košarka je moj način življenja, počaščen in vesel pa sem, ker sem bil na turnirju z mladinsko vrsto,« začne svojo zgodbo Thomas, ki ni rekel zadnje. »Rad bi bil profesionalni košarkar,« razkrije ambicije. Pred tremi tedni se je odpravil v Združene države Amerike, kjer bo leto izkoristil za pripravo na odhod na univerzo. Slabo leto bo vadil in treniral na Combine Academy Charlotte. Tu mu bodo dali novih košarkarskih znanj ter ga pripravili na odhod na univerzo. Pri izbiri in odhodu v ZDA je svetoval ter pomagal tudi Walter Jeklin, rojak očeta Toneta, sicer pa doma z Mosta na Soči. »Rad bi vnovič zaigral za Slovenijo, a vem, da moram še precej trenirati in delati,« se zaveda svojih obveznosti najstnik, ki ceni in spoštuje Gorana Dragića in Tonyja Parkerja, a od vseh organizatorjev igre bi bil rad tak, kot je legendarni Kanadčan Steve Nash. Preseneti pa nas, ko prizna, da v zadnjem času pozorno proučuje in spremlja videe z igro danes že pokojnega hrvaškega virtuoza Dražena Petrovića. »Veliko sem slišal in bral o njem,« še doda Thomas, ki je letošnje poletje izkoristil tudi za trening s slovensko skupino trenerjev, združenih v slovenski trenersko-vadbeni skupini, v New Era Campu.