Da se Aleš Pipan zaveda, kakšen košarkarski biser ima v svoji ekipi, je bilo jasno že prvi dan njegovega imenovanja za trenerja Olimpije. V trenutku, ko je še čakal predsednika Janija Möderndorferja in na formalni stisk roke, je že sedel s komaj 17-letnim Emirjem Sulejmanovićem.
Fant velja za enega najbolj perspektivnih v svoji generaciji – prihodnji mesec, ko bo moral podpisati prvo profesionalno pogodbo, bo star 18 let. Mati narava mu je dala 204 centimetre, številni v njem vidijo modernega košarkarja, ki se najbolje znajde na mestu krilnega centra. »Naredili smo vse, kar je v naši moči. Želimo si, da Emir ostane v Ljubljani,« poudari direktor kluba Matevž Zupančič.
V igralčevem taboru so potrdili, da se je Olimpija potrudila, ponudba je na mizi. Vodstvo ljubljanskega kluba bi bilo mirno, če se ne bi za fanta ogrela Barcelona. Katalonci so ga pred dvema tednoma gostili v svojem kampu. Bosanski košarkar jim je pogodu, pogodba zanj naj bi bila menda že pripravljena, pot med zvezde pa tlakovana. Pot, ki je na začetku vodila čez velike življenjske preizkušnje.
Rojen ob kamnu
Emir se je rodil 13. 7. 1995, le dva dni po padcu bošnjaške enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov. Rojen je bil v gozdu, mamo in njegovega brata so odpeljali v Sarajevo, očeta Nedžada so prijeli Srbi in 256 dni je preživel v taborišču, od koder ga je rešil finski Rdeči križ. Povsem shujšanega so odpeljali na Finsko, kjer se mu je po letu in pol pridružila družina. Skupna sreča ni trajalo dolgo. Ko je bil Emir star štiri leta, je mati nenadoma umrla, otroka je nato vzgajal oče. Fant se je navdušil nad košarko, uvrstil se je v finsko izbrano vrsto. Zdaj se vrača h koreninam – želi nastopati za BiH, državo svojih staršev. Finci so jezni, a Emir vztraja. Kakor kaže, bo moral počakati do 21. rojstnega dne, ko lahko spremeni svoje košarkarsko državljanstvo.
Odločilni minutki
Emirja je v Ljubljano pred dvema letoma pripeljal skavt Olimpije Dragan Janjić, ki je s fantom prvič govoril leta 2011. Makedonija je gostila evropsko kadetsko prvenstvo divizije B, Sulejmanović je branil barve Finske. »Nisem vedel, kako naj pridem v stik z njim, saj je bil dostop v hotel za skavte in menedžerje prepovedan,« se spominja Janjić, ki pa se je znašel. Receptorko je le prepričal, da je izdala, v kateri sobi je Emir. Potem je bilo treba še mimo posebne kontrole mednarodne košarkarske zveze Fiba. Janjić je na recepciji vzel mapo z logom evropske košarkarske organizacije, kar je bilo dovolj, da so ga Makedonci spustili v drugo nadstropje. »Emirju sem se predstavil, povedal, da imam na voljo dve minuti, in mu dal jasno vedeti, da ga Olimpija želi. Pokličite očeta, mi je še dejal. Potem sem urno zapustil hotel in se odpeljal, da fant ne bi imel težav,« razkrije Janjić, ki si želi, da bi Emir svojo pot nadaljeval v Olimpiji.