Blažičeva blažena zvezda

Lani ob podobnem času je eden izmed srbskih časnikov zapisal naslov: »Jaka Blažič, jaka Zvezda« (op. a. Jaka Blažič, močna Zvezda«). Še danes je tako – Blažič je ujel lansko formo, srce, mišice in glava pa tako ali tako niso bili sporni. Podaja, prodira, razigrava, zadeva in je edini igralec Crvene zvezde, ki mu je v 7. krogu evrolige proti Neptunasu skandirala vsa beograjska Arena. »Menim, da se je že od začetka okoli mene ustvarila takšna pozitivna energija. Cenijo, če se boriš, če pustiš na terenu vse, kar premoreš. To znajo tukaj še posebno ceniti. Saj za srčno igro nagradijo tudi druge moje soigralce,« začne Jaka pogovor o sezoni, njegovi drugi na tujem.

Lani je začel v dresu Zvezde, letos nadaljuje. »V ekipi vlada boljša kemija kot lani. Vsi fantje smo izjemno ambiciozni in na treningih trdo delamo. Poslušamo trenerja, zato imamo dobre rezultate. Upam, da bomo tako zdržali do konca,« nadaljuje Blažič po novi četrti evroligaški zmagi (ob treh porazih); v Beogradu je pred dnevi padel litovski Neptunas. Blažič je v litovsko krsto zabil 19 točk in osem skokov. Odločilna pa je bila vnovič tretja četrtina. »Trener Dejan Radonjić nas je med premorom malo napizdil. Očitno smo se zbudili in šli odločno v drugi polčas. Še kako pa nam je bilo jasno, kaj prinaša ta zmaga,« je bilo Blažiču in soigralcem jasno, da morajo Litovce premagati, pa četudi ob tem zgrizejo parket športne dvorane v Beogradu. Blažič tudi prizna, da je bil nekaj dni pod vtisom tragedije, ki se je pred desetimi dnevi zgodila v Istanbulu. Spomnimo – navijači Galatasaraya so do smrti zabodli Zvezdinega navijača. »Pretreslo nas je. Navijači pridejo tja spodbujat klub, potem se pa zgodi takšna tragedija …« Blažič še danes ne more verjeti, kaj se je zgodilo navijaču Marku Ivkoviću. Jaka upa, da takšnih dogodkov ne bo več. »Vem, da so navijači zelo čustveni. A to se preprosto ne bi smelo zgoditi. To je opozorilo, naj se nasilje konča in da je šport nekaj lepega, kjer za takšne zadeve ni prostora.«

Jaka Delija, Edo Grobar

Blažič se je življenja v Beogradu povsem navadil. Še lani je bil cimer s Charlesom Jenkinsom, danes si delita le kuharico – bodimo natančni – Beograjčanka Mira, upokojena gospa, skrbno vsak dan pripravlja obroke za Zvezdina asa. »Tako bo ostalo do konca mojega bivanja v Beogradu. Dobro skrbi za oba. Pred vsako tekmo je na jedilniku rižota s piščancem, solata, nekaj lahkega. Po tekmi si privoščim kakšno pico,« Jaka razkrije, kaj se je znašlo na krožniku pred tekmo in kaj sme po njej.

Ne le Blažič, Beograjčane navdušuje tudi njegov rojak in reprezentančni soigralec Edo Murić. V Partizanu se je izvrstno znašel. »Ves čas sva v stiku. Dobro igra za Partizan. Vesel sem zanj,« privošči Jaka uspeh rojaku, s katerim se precej družita. »Večkrat večerjava skupaj. Se nama pa urniki žal tako prekrivajo, da se ne videvava ravno vsak dan,« nadaljuje Jaka, ki nima težav, ker se druži z igralcem iz večnega rivala Partizana. »Nimava težav. Navijači so zadovoljni, če daš na parketu vse od sebe, da z zanosom igraš za svoj klub. Edo bo do konca življenja Grobar, jaz pa do konca življenja Delija, in to je to.«

K srcu si danes ne žene niti dejstva, da je bil v reprezentanci na stranskem tiru. Z Juretom Zdovcem se preprosto nista našla na isti valovni dolžini. »Selektor odloča, moja naloga je, da si izborim minute in ga prepričam,« pravi Jaka, ki ga spomnimo tudi na neljubi dogodek. Pred slabima dvema meseca je v opitem stanju povzročil prometno nesrečo, trčil je v taksi. V svoji maniri je nemudoma plačal kazen, se opravičil za dejanje, za nameček pa še ostal brez dveh mesečnih plač. »Eh, na pripetljaj sem že pozabil, tako da … vse skupaj je dobra šola za naprej in zadeva se ne bo več ponovila,« sklene 24-letni Jaka.