Bitka za Balkan še traja, 
slovenski prvak v dilemi

LJUBLJANA – Ob koncu državnih ligaških tekmovanj je pričakovati, da prihaja čas tudi za finalni obračun Fibe in evrolige, ki se prerivata v Evropi za primat na klubski sceni. »Fiba tega denarja nima,« je šef evrolige Jordi Bertomeu odločno na laž postavil svetovno košarkarsko organizacijo. Fiba se je pred mesecem dni hvalila, da premore 150 milijonov evrov za novo klubsko tekmovanje, ta denar pa naj bi delila med klube. A verjetno iz teh evrov ne bo kruha za klube.

V pričakovanju novega predloga

»Klubi so za Fibo nujno zlo in orodje v njenih rokah,« je kritičen Rado Lorbek, eden vodilnih mož evrolige in soavtor regionalne lige ABA, ki edina klubom krije stroške tekmovanja. Lisac–Lorbkova liga od 1. maja nima več formalnopravnega priznanja Fibe, s tem dnem pa je postala veljavna grožnja za vse klube in njihove zveze, če bodo klubi še naprej igrali v izobčenem tekmovanju. Fiba prestopnikom grozi s suspenzom reprezentanc prestopnikov. Hajka okoli regionalne lige ni končana. Minuli vikend je bila na Malti zbrana vsa evropska košarka, saj je potekala redna generalna skupščina organizacije Fiba Europe. Na glavnem dnevnem redu o ligi ABA niso besedičili, eden od sodelujočih jo je omenil bežno v letnem poročilu. V neformalnem programu so se za isto mizo usedli predstavniki košarkarskih zvez nekdanje skupne države. Bili so si enotni, da uvodni predlog Fibe ni bil posrečen, še manj pa prijazen do klubov. »Pričakujemo, da bomo v teh dneh prejeli nov predlog regionalne lige, tega bomo potem posredovali klubom,« je povedal predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, ki se je udeležil zasedanja na sredozemskem otočku. Korigiranega osnutka, po eni od variant naj bi bila tudi nova liga v lasti klubov, in ne zvez, Fiba še ni poslala. Dobro obveščeni vedo povedati, da so dejansko možni trije scenariji za novo košarkarsko sezono na Balkanu. Kljub temu da so jo zveze opozorile, da se rok izteka, je Fiba mirna in zatrjuje, da bo do 1. julija vse rešeno. Po prvem scenariju naj bi ji uspelo zagnati novo regionalno ligo, kar se ob vseh porodnih krčih zdi malo verjetno. Zveze se niso mogle sporazumeti niti o tem, kje bo sedež tekmovanja. Po drugi različici se lahko zgodi, da ne bo nobenega tekmovanja. Po tretji, ta se zdi najbolj verjetna, se bo liga ABA igrala še naprej, lastništvo bo tako ali tako v celoti prešlo v roke klubov.

Slovenska dilema

Medtem ko se Evropa sprašuje, kaj narediti z regijo, se je v Sloveniji razvnela debata, kdo bo sploh nastopal v regionalni ligi. Mesto si je zagotovila le Krka, drugo mesto pripada boljšemu v finalu med Rogaško in Tajfunom. Medtem se v Rogaški Slatini bolj nagibajo k temu, da v primeru naslova državnega prvaka ne bi šli v ligo ABA, pa se v Šentjurju spogledujejo s to idejo. Domača dvorana ne ustreza razmeram, zato bi igrali domače tekme v bližnjem Podčetrtku ali v Celju. »Takšne prakse, da prvak ne bi izkoristil možnosti igranja v naši ligi, še ni bilo, v pomoč pri odločitvi nam bodo pravila evrolige. Bolj ali manj je jasno, da v tem primeru izpraznjeno mesto pripada v obliki wild carda državi, katere prvak se je odpovedal nastopu. Ta wild card se ne plača,« pojasni Lorbek, kaj se zgodi, če prvak ne bo želel med elito. Wild card podeli liga ABA, plačljiv ni. Zavoljo simpatij lige do Union Olimpije in dolgoletnih zaslug zmajev je pričakovati, da bodo mesto dobili prav Ljubljančani. Svoje ambicije po regiji ima tudi Helios, a bi moral za sodelovanje odšteti okoli 150.000 evrov. Če bi se za to odločili, se lahko zgodi, da bo Slovenija v novi sezoni vnovič imela tri predstavnike v ligi ABA.