»Računam, da bo za zmago treba izboljšati rekord trase, ki znaša nekaj nad 34 urami!« je slovenski ultramaratonski kolesar Marko Baloh dejal tik pred odhodom v Oregon. Tam je nastopil na dirki čez Oregon, čez ameriško zvezno državo na zahodni obali, ukleščeno med zveznima državama Kalifornijo in Washingtonom, na Race Across Oregon.
Ampak, Marko, rekord že, toda zakaj si ga moral izboljšati za fantastičnih pet ur (!)? Kaj te je vendar tako gnalo, da si drugouvrščenega Američana Chrisa Ragsdala moral prehiteti za skoraj debelih šest ur? Vse to nas je zanimalo, ko smo se takoj po prihodu v cilj po telefonu pogovarjali z njim. Linija je bila čista, Markov glas pa je bil slišati kot glas nekoga, ki se je s kolesom odpravil na 830 kilometrov dolgo pot, ob tem pa opravil še s 13.000 višinskimi metri. V cilj je pribrcal že v 29 urah in pol!
Ponoči hlad, čez dan vročina
Sprva je menil, da bo pokrajina podobna slovenski, na koncu pa se je izkazalo, da je vse skupaj veliko bolj puščobno, ponoči je mrazilo, podnevi žgalo. Začudili smo se, ko je izdal, da se je vse skupaj ustavil le za pet minut, pravzaprav samo zato, da si je nataknil rokavčke. »Kako pa to?« nas je zanimalo. »Z ničimer se nisem imel ukvarjati, o ničemer razmišljati,« je izdavil z umirjenim glasom, glasom prepričljivega zmagovalca. Kaj se je zgodilo? Marko je vendar perfekcionist, razmišljujoč človek, ki ničesar ne prepušča naključju. Včasih celo preveč.
Letalski prevoznik mu je na poti izgubil praktično vse, tudi kolo
»Na poti v Oregon so mi na Air Franceu izgubili praktično vse!« je jezno odmahnil. Kovček s kolesarsko opremo, vse, vse, prtljago, seveda, tudi kolo. Marko je bentil čez vse, dva dneva telefonaril naokoli kot nor, na koncu je vendarle prišel vsaj do kolesa. Vsaj to. Nekaj najnujnejše opreme je moral zato kupiti. Le najnujnejše, o odvečni opremi zato niti ni imel med vožnjo priložnosti razmišljati.
Nekako iz jeze je raje zavrtel pedala, kot da bi si želel, da bi bilo vsega čim prej konec. In res: vsi so ga gledali le še v hrbet, vse dokler jim ni odvzel še te radosti. Medtem ko smo se pogovarjali z Markom po telefonu in se je ta že spogledoval z več kot prisluženim počitkom, je bil drugouvrščeni Ragsdale še vedno daleč na poti. Da o drugih niti ne govorimo.
