Atleti, plavalci in kolesarji, združite se v triatlonu!

LJUBLJANA – Triatlon je najhitreje rastoči šport v Evropi in v svetu, saj se z njim v 160 državah ukvarja več kot 250.000 triatloncev. Tudi v Sloveniji, kjer triatlonska zveza deluje od leta 1990 in je pod njenim okriljem združenih več kot 20 klubov in društev, se obeta pestra sezona. Na 18. razpisanih tekmah za slovenski pokal (od 10. januarja, ko je bil zimski triatlon v Ribnici, do 15. oktobra, ko je državno prvenstvo v dolgem triatlonu v Poreču) bo tekmovalo skoraj 8500 ljudi (v povprečju 400 do 500 na posamezni tekmi), tekme pa si ogleda od 800 do 1000 gledalcev, torej skupno več kot 15.000 navijačev, družinskih članov in ljubiteljev triatlona v Sloveniji.

Tekma kot družinski praznik

»To dokazuje, da triatlon počasi, a vztrajno dobiva tudi v naši podalpski državici svoje mesto pod soncem. Ne le vrhunski šport in rekreacija za množice, ena temeljnih nalog naše zveze je tudi izobraževanje otrok za aktivno življenje,« pravi Mojmir Ocvirk, predsednik Triatlonske zveze Slovenije, pri kateri si prizadevajo, da bi za talente ustvarili čim boljše razmere, da se bodo lahko izkazali na mednarodnem prizorišču. Veliko pozornost posvečajo tudi izobraževanju strokovnjakov za učinkovito delo z vrhunskimi atleti, obenem pa je pomembno poslanstvo vzbujanje volje do triatlonskega gibanja vsem Slovencem (zadnja starostna kategorija na tekmah je čez 80 let).

Najbolj atraktiven del triatlona je plavalni del, ki v Sloveniji poteka tako na morju (Koper, Portorož), jezerih (Bled, Šmartinsko jezero, Velenjsko jezero, Kočevsko jezero, Bloško jezero), nekateri pa tudi v bazenih (Celje, Ljubljana, Ptuj, Brestanica, Slovenj Gradec, Ajdovšina). Baza za bodoče triatlonce v Sloveniji je ogromna, saj se z njim nekoč želijo spopasti mnogi, ki se rekreativno ukvarjajo z enim od športov: plavanje, kolesarjenje (imamo prek 80.000 aktivnih kolesarjev) in tek (prek 200.000 tekačev). V Sloveniji se ta panoga spodbuja kot zdrav način rekreacije, gradi pa na mladih in s tem spodbuja gibanje že mladih nog naprej. Obenem se širi poslanstvo kot del načina življenja oziroma rekreacije za vse družine. Triatloni v Sloveniji so postali pravi družinski prazniki, saj se ga udeležujejo tako mlajši tekmovalci kot njihovi bratje in sestre, starši in stari starši.

Velik zgled sta Šimiceva in Pleše

Podlaga za dvig udeležbe na tekmah so seveda prepoznavni športniki in njihovi uspehi, ki so zgled vsem nadobudnežem in rekreativcem. Najboljša slovenska triatlonka Mateja Šimic bo letos že drugič nastopila na OI, tokrat v Riu v Braziliji, medtem ko je David Pleše, ki nastopa za klub iz Bahrajna, zmagal na prvem ironmanu. Jaroslav Kovačič, ki se najbolje izkaže na polovičnih ironmanih, je bil lani v Weymouthu evropski podprvak. Urh Klemenšek je osvojil prvo mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v Kolnu, Jana Koradej pa je zmagala v Zagrebu v aquatlonu U23. Na mednarodnih tekmah so se izkazali Matevž Planko (2. mesto, Ljubljana, in 3 mesto, Bled), Eva Skaza (2. mesto, Bled), Mark Mandič (3. mesto, Dunaj) in drugi.

Rast priljubljenosti triatlona v Sloveniji potruje tudi povečanje licenc vsako leto. »Številno tekmovalcev z letno triatlonsko licenco je eden izmed faktorjev, ki odražajo priljubljenost triatlona. Pridobijo jo namreč le člani klubov, ki so člani TZS, zato je njihova rast zasluga sistematičnega dela v klubih. Lani smo prvič presegli 500 licenc, letos jih pričakujemo 650,« pojasnjuje Tomaž Lučovnik, generalni sekretar Triatlonske zveze Slovenije. V isti sapi poudarja, da se nam obeta pestra sezona, saj bodo tekmovanja v vseh zvrsteh – poleg standardnega triatlonskega, duatlonskega in CICI-pokala bosta še pokal v kros triatlonu ter pokal v aquatlonu.

Lov na atlete in plavalce

Mitja Mori, ki je predsednik programsko-strokovnega sveta pri TZS in član strokovnega sveta Evropske triatlonske zveze, poudarja, da se v vseh triatlonskih državah ukvarjajo s podobnimi problemi – torej kako dobiti talentirane atlete v pravem trenutku, na pravem mestu in jih privabiti. »Vsekakor nekatere države, kot so Francija, Španija, Velika Britanija, Nemčija, izstopajo, a je treba vedeti, da imajo neprimerno več tekmovalcev, tekmovanj in ne nazadnje rekkerativcev, ki pomenijo kupno moč športa. Seveda imajo bistveno več sredstev, a ko pogledamo število prebivalcev, je Slovenija zelo primerljiva v vseh kriterijih,« razlaga Mori. Pravi, da bo treba zgraditi tudi primeren strokovni kader, ki bo lahko ustvaril svetovnega prvaka. Po Morijevih besedah so za razvoj triatlona v Sloveniji zelo pomembna šolska tekmovanja v triatlonu, ki pomenijo veliko promocijo med mladimi in šolskimi učitelji, ki so ambasadorji športa v osnovni in v srednji šoli. »Šolska tekmovanja, ki smo jih v Ljubljani začeli organizirati pred 10 leti, so tekmovanja, kamor pridejo plavalci, atleti, kolesarji, torej tisti, ki resno ne trenirajo nič, in tisti, ki se že ukvarjajo s triatlonom. In prav tukaj bo treba narediti korak naprej in triatlon na ravni osnovne šole vključiti v izobraževanje,« je prepričan Mori. S tem se strinja legendarni slovenski triatlonec Miro Kregar, zmagovalec najtežje tridnevne preizkušnje na Havajih. »Vsekakor so pomembni dnevi talentov, kamor bi morali povabiti čim več dijakov in šolarjev. Menim, da imamo velik potencial v tistih, ki že trenirajo plavanje, ter moramo s primernim pristopom čim več takšnih potencialnih triatloncev povabiti v naše klube,« je še pristavil Kregar.