Armstrong se je izpovedal brez solz

Priznal je, da je goljufal, a lani suspendirani Lance Armstrong se je vendarle izmikal nekaterim odgovorom na vprašanja kraljice pogovornih šovov Oprah Winfrey. Začela je s šestimi vprašanji, na katera je moral kolesar odgovoriti z da ali ne. Takole je povedal: da za uporabo prepovedanih substanc; da za uporabo EPO (hormona eritropoetina); da za krvne transfuzije (vzeli so mu kri in mu jo čez tedne vrnili); da za uporabo testosterona; da za goljufanje pri vseh sedmih zmagah na Dirki po Franciji. In pristavil, da po njegovem mnenju v tistih časih ne bi mogel zmagati brez pomoči nedovoljenih poživil. Z vsem tem naj bi si krepil moč in vzdržljivost, je dejal, postalo je tako rutinsko, »kot bi rekli, da potrebujemo zrak v zračnicah ali vodo v plastenkah. Kar se mene tiče, je bilo to del posla.«

Zmaga 
ne glede na ceno

Solz ni bilo, prvi »Žal mi je« je izustil po sedmih minutah, v 90 minutah je to rekel trikrat, a 41-letni Armstrong, ki je bil videti prevzeten in se je imel pod nadzorom, ni bil pripravljen odgovoriti na vsa voditeljičina vprašanja, kot se je zdelo na začetku intervjuja. Svojo kariero je opisal kot popolno mitično zgodbo in dodal, da je za večino ljudi verjetno prepozno priznal, kar je njegova krivda: »Ta zgodba je bila tako dolgo popolna. A ni bila resnična. Bila je ena velika laž, ki sem jo večkrat ponovil,« je povedal. Dejal je, da je njegova kariera temeljila na mešanici EPO, testosterona in krvnih transfuzij: »Ta zgodba je strupena.« Priznal je, da je bil nadlegovalec, vendar zanikal, da bi kolegom v ekipi ukazal, naj skupaj z njim kršijo pravila. Priznal je sicer, da so se kolegi v ekipah US Postal in Discovery pod njegovim vodstvom verjetno težko ognili dopingiranju, a vztrajal, da ni pritiskal nanje, da bi jemali prepovedana poživila. »Nadlegovalec sem bil, vse sem poskušal nadzirati. Če je hotel kdo temu oporekati, sem rekel 'To je laž, vsi lažejo'. Zmagati ne glede na vse je bil moj moto. Čeprav je bilo malce strašljivo, saj sem na tistih sedmih dirkah vedel, da bom zmagal. Nisem si jaz izmislil te kulture, je pa nisem poskusil ustaviti.« Armstrong je zanikal, da je ekipa US Postal delovala na najbolj sofisticiranem programu dopingiranja v zgodovini športa. Rekel je, da ni bilo nič drugače od vzhodnonemškega programa. Priznal je, da se je izgubil: »Ušlo mi je iz rok, nadzoroval sem vsak aspekt svojega življenja.«

Prevaral tudi kolesarje

Potrdil je več trditev, ki jih je v knjigi zapisal nekdanji član ekipe Tyler Hamilton. Povedal je, da je bilo lahko goljufati, saj v tistih časih še ni bilo veliko testiranj in da je zdaj veliko težje pretentati naprave za testiranje. Povedal je, da leta 2009, ko se je vrnil in si na Tour de France prikolesaril tretje mesto, ni goljufal: »Zadnjič je bilo leta 2005.« Pripravljen je sodelovati z oblastmi: »Rad imam kolesarstvo, res. Nisem spoštoval pravil, tako sem se odločil. Ne moraliziram, nisem jaz tisti, ki bo rekel 'Fantje, očistimo kolesarstvo'. Če pa bi obstajala komisija za resnico in spravo in bi me povabili, bi prvi stopil skozi njihova vrata.« Če se leta 2009 ne bi vrnil, ga verjetno ne bi dobili, je rekel, v podrobnosti se ni spuščal, prav tako ni hotel govoriti o drugih. »Ni mi prijetno govoriti o drugih, nikogar nočem obtoževati.« Njegova usoda je bila zapečatena, je dejal, ko ga je bil protidopinškim oblastem prisiljen izdati dolgoletni prijatelj in partner pri treningih George Hincapie. Povedal je, da ima pomanjkljiv značaj. Je čutil, da je to, kar počne, narobe? Ne, je rekel. »Strašno.« Si se počutil slabo? »Ne, strašno.«

Nekdanji tekmeci, prijatelji in športniki so enotni: nekdanjega kolesarja obsojajo. Dvakratni zmagovalec Tour de Francea, Avstralec Robbie McEwen, je dejal, da mu nikoli ne bo mogel oprostiti, saj je »prevaral vse, tudi nas«. »Hoteli smo verjeti, da je Tour čist. Vsi smo športniki, vsi smo trpeli v tistih gorah, a pač misliš, da je treniral močneje kot mi.« Predsednik svetovne protidopinške agencije John Fahey je povedal, da si Armstrong s TV-priznanjem ni prislužil kredibilnosti: »Ni delal prav, goljufal je, za to, kar je naredil, ni opravičila. Če je iskal odrešitev, mu s tem ni uspelo.« Generalni direktor svetovne protidopinške agencije David Howman je dodal, da lahko Armstronga odreši priznanje pod prisego. Novinar David Walsh, ki je v člankih in knjigah podrobno pisal o Armstrongovi uporabi prepovedanih substanc, je povedal, da bi moral intervju razkriti podrobnosti: »On je verjetno največji prevarant v svetu športa vseh časov.« Še ostrejši je bil teniški igralec Novak Đoković, ki je novinarjem v Melbournu na avstralskem odprtem prvenstvu povedal, da bi moral Armstrong trpeti zaradi laži v vseh tistih letih: »Tak športnik, kot je on, je sramota za šport. Ogoljufal je šport. S svojo kariero, življenjsko zgodbo je prevaral veliko ljudi. Vzeti bi mu morali vse naslove, saj to ni pošteno do drugih športnikov. To ni prava pot do uspeha.«