V košarkarskem taboru Olimpije so po navadi imeli srečno roko pri izbiri litovskih košarkarjev. Tistim, ki so zahajali v dvorano Tivoli, sta v prijetnem spominu ostala Šarunas Jasikevičius in Mindaugas Žukauskas. Šaulius Kuzminskas pa je bolj kot po dominantnih igrah v dresu Union Olimpije (p)ostal znan po tem, da mu je Marko Milić v sezoni 2006/07 v eni od akcij stopil na glavo, a je bilo potem s fantom vse v najlepšem redu.
Tudi letos v Stožicah igra fant z Baltika. Petindvajsetletni Deividas Gailius se je odločil priti in narediti iz sebe pravega košarkarja. »Trener Aleš Pipan je tisti, ki mi lahko pri tem najbolj pomaga. Prepričan sem, da mi bo uspelo,« je odločen Litovec, ki razkrije, da se je za odhod na sončno stran odločil zaradi trenerja. »Mlad igralec sem, denar ni na prvem mestu,« hitro doda, ko se vrne s treninga. Petkov dopoldanski je trajal kar do pol dveh popoldan. V Olimpiji se dela. »Tako je tudi prav, to potrebujemo, le tako bomo lahko napredovali.«
Na tujem je drugič. V Italiji ni bilo, kot je pričakoval. Bil je v bolonjskem Virtusu (2010–2012). Sprva je bilo preveč domotožja, v novi sezoni se je menjal trener, košarkar z Baltika pa ni bil v njegovih načrtih. Sledila je vrnitev v domovino, v BC Neptunas pa je zažarel v vsem sijaju, v domačem prvenstvu je bil med najboljšimi strelci. Poleti so ga snubili tudi pri slovitemu Žalgirisu, a so si vzeli nekaj časa za razmislek. Gailius se je tudi zaradi tega še hitreje odločil za Ljubljano in Slovenijo. Ni mu žal. »Lepo je pri vas, veliko sem tudi slišal o vaši državi in vaši košarki. Bil sem že na Bledu, čudovit je!«
Trener Pipan ga ceni, tudi konkretno vlogo mu je namenil: »Upal sem, da bo tako. Trenerjevo zaupanje mi veliko pomeni, tako je tudi lažje igrati.« Litovci so znani po tem, da pridno polnijo koše tekmecev. Deividiasovo eksplozijo ljubitelji košarke še čakajo. Prav tako ne steče celoten napad zmajev. »To sem opazil, zato tudi jaz komaj čakam, da se pokažem v najboljši mogoči luči,« se Litovec zaveda, da še ne daje tistega, za kar je pripeljan in tudi plačan. Zakaj Olimpiji ne gre v napadu, pa niti sam ne ve. »Dobro delamo, tudi metu posvečamo precej pozornosti, a še ne gre.«
»Vesel sem, da smo končno zmagali,« je tudi on prejšnji teden lažje zadihal po zmagi proti Vareseju v evropskem pokalu. Zaveda pa se, da ena lastovka ne prinese pomladi in da bodo morali zmaji po klavrnem začetku v ligi ABA priti do niza zmag. Gailius, ki mu v Ljubljani dela družbo žena, upa, da ga dobre igre v dresu Olimpije izstrelijo v Evropo, da bo še kaj zaslužil. Želi pa si tudi, da bi postal standardni član litovske reprezentance. »To bo težko, a bom naredil vse, da mi uspe.«
Pogreša gledalce |
