Dragić s Krko po naslov, nato po minute v Španijo

Zoran Dragić je že lep čas motor novomeške Krke, ki drvi proti tretjemu zaporednemu naslovu državnega prvaka. 23-letni Zoki je igralec, ki po navadi prvi steče v protinapad, košarkar, ki v obrambi tekmeca seje strah in trepet, poleg tega pa je že lani postal specialist v obrambi za najboljše tekmečeve igralce. V dveh letih jih je velikokrat slišal zavoljo svoje mladostne razposajenosti in nezbranosti. Nekdanji trener Krke in Olimpije Aleksander Džikić ni varčeval z besedami in besom. Očitno je vedel, zakaj. Nenad Trajković mu ni povsem zaupal. Aleksander Sekulič ni veliko razmišljal, krmilo ekipe je zaupal Dragiću, ki mu to vrača. Včasih so mu nasprotniki še dovolili, da je metal trojke, danes ne več, ampak je obramba pozorna, da jih Zoki ne potopi z meti z distance. V tem hipu je najboljši košarkar v ligi Telemach. V soboto je k novi zmagi proti Olimpiji (73 : 67; 4. v tej sezoni v šestih tekmah) prispeval 12 točk.


V 10. krogu lige Telemach se je vaša Krka znesla nad Olimpijo.

Olimpija je evroligaš, jaz pa sem Ljubljančan. Vedno imam ogromen motiv za igranje proti zmajem.

Na obračunu v Stožicah ste bili, kot bi se strgali z verige. Motivirani, lačni Ljubljančanov.

Trener Aleksander Sekulič nas je dobro pripravil in motiviral. Vedeli smo, kaj pomeni zmaga v Stožicah za polfinale in finale. Prednost domačega terena je velik plus. Povečala se nam je tudi samozavest.

Tega ne skrivate – Krka hoče 3. zaporedni državni naslov.

Samo s tem bi bili zadovoljni po naporni in turbulentni sezoni.

V polfinalu vas čaka Zlatorog, ki je premagal Helios.

Saj ni pomembno, kdo je naš tekmec. Vseeno mi je. Vemo, kaj moramo narediti. Laščane smo letos premagali štirikrat, a to nič ne pomeni. Še dvakrat jih moramo.

V zadnjih tekmah ste v drugem polčasu hitro zapravili prednost.

Na trenutke nam popusti koncentracija. Potem zgrešimo v napadu, tekmec pač ne, in že postanemo nervozni. Tega nam ni treba, moramo biti mirni in zbrani, igrati pa na dolge in organizirane napade.

Sledi skoraj 10 dni počitka, kar ni ravno voda na mlin vaši zasedbi, saj ste zdaj v formi.

Po eni strani nam bo dobro delo, saj si bomo malce napolnili baterije. A če smo že začeli ta drugi del lige, bi bilo dobro, da bi ga tudi nadaljevali, ne pa da se liga prekine.

Na zadnjih dveh tekmah ste pokazali nov ritual izvajanja prostih metov. Je to modna muha ali dosežek dela s psihologom Matejem Tuškom?

Gre za načrtno koncentracijo, ki mi pomaga pri prostih metih. To sem potreboval, saj sem bil večkrat nezbran. Mateja Tuška cenim in spoštujem, z njim sem sodeloval že, ko sem igral pri Geoplinu Slovanu.

V tujini je psiholog sestavni del mozaika uspeha. Kako pa ste igralci sprejeli dejstvo, da ste sredi sezone dobili pomoč psihologa?

Morda je bilo sprva nekaj pomislekov, ki pa so se v hipu razblinili. Delo psihologa nas je navdušilo. Veliko se pogovarjamo z njim, to nam koristi.

Mnogi vam očitajo tudi met z distance.

Treniram in se trudim. Poskušam biti boljši na vsakem treningu in na vsaki tekmi. Potreboval pa sem zaupanje trenerja. Aleksander Sekulič mi je to dal, povsem mi verjame, sam pa mu vračam po najboljših močeh. Ne prevzemam metov izza blokade, ampak tiste, o katerih menim, da so dobri za ekipo.

Sezono ste začeli z Nenadom Trajkovićem, ki pa se je poslovil.

Bilo je težko, Nenad Trajković lep čas ni deloval kot samostojni trener, ampak je bil strokovnjak za individualno delo. Z igralci je poskušal delati na mehak, ameriški način, kar pa nam ni pogodu. Povrhu vsega se je pri delu opiral na tuje košarkarje, saj nas ni poznal. Imel je tudi smolo, da so se hitro menjali igralci, zato nismo bili konstantni. Če bi imeli tako zasedbo, trenerja Sekuliča in morda še kakega košarkarja, bi bili tudi letos tik pod vrhom lige ABA. Naš plus v drugem delu sezone pa je prav kompaktnost, smo kot velika družina. Nikoli pa ne veš, kdo bo eksplodiral.

Ugotovil sem, da imate sami raje stroge trenerje.

Vsekakor. Če trener ni strog, potem se zgodi, da se tudi sam sprostiš. To pa se ne sme zgoditi.

Je bil Božidar Maljković v reprezentanci dovolj ali premalo strog, da je Slovenija segla (le) po 7. mestu v Evropi?

Božidar Maljković je izvrsten trener, ki mi je dal veliko priložnost. Potrudil sem se, da bi se mu za to oddolžil. Treba pa je razumeti, da je prvič vodil Slovenijo, za vse pa je potreben čas. Morda je manjkalo tudi nekaj prave kemije.

Leta 2013 bo boljše. Tudi zavoljo igranja bratov Dragić pred polnimi Stožicami?

Sam bom zaigral z veseljem, če bom le poklican. V bratovem imenu ne morem govoriti, a prepričan sem, da Slovenija ne bo razočarala.

Očitno vam igranje v dresu Olimpije ni usojeno, čeprav ste bili pred dvema letoma le korak do tega.

Ni veliko manjkalo, pa bi prišel v klub. A Olimpija je bila takrat v velikih težavah. Odločil sem se pravilno, Krka je bila primerno okolje. O tem sem se v zadnjih dveh letih tudi prepričal, saj je urejen klub. Na to, sem se na koncu odločil za Krko, pa je vplivalo delo Aleksandra Džikića.

S Krko imate pogodbo še leto dni.

Menim, da je napočil čas, da naredim korak naprej. Ni skrivnost, da sem blizu selitvi v Španijo. A prej želim postati državni prvak s Krko. Samo to me zanima.

V polfinalu bo za vas navijal tudi Goran Dragić, ki se vrača iz ZDA.

Zelo sem vesel, ker bo v moji bližini. Pogrešam ga, skoraj leto dni se nisva videla.