ZDA – Raketa iz Makol – Tim Gajser (Honda Gariboldi), si je štiri dni pred svojim 20. rojstnim dnevom že izbral najprimernejše darilo, naslov svetovnega motokrosističnega prvaka elitnega razreda MXGP. Verjetno se premalo zavedamo, kaj mu je uspelo in na kateri stezi. Morda njegovo mojstrstvo še najbolje opišejo besede uradne spletne strani tekmovanja MXGP. Narava motokrosa je takšna, da se konstantno razvija, od motocikla, zasnove prog do nivoja znanja in fizične priprave, ki je potrebna za tekmovanje na profesionalni ravni. Gajserjev talent presega meje normalnega in za seboj ima osupljivo sezono, v kateri je zmagal na osmih kvalifikacijskih dirkah, slavil je na 15 posamičnih dirkah in osvojil sedem velikih nagrad. Pri tem je vodil 247 krogov, kar pa je še bolj impresivno, je to, da je zaporedni naslov v dveh različnih kategorijah osvojil kot prvi po letu 1993, ko je naslova v kategoriji do 125 in do 250 kubičnih centimetrov združil Greg Albertyn.
Utišal Italijana
Na veliki nagradi Amerike Monster Energy MXGP je Gajser dokončno upihnil plamen upanja, ki je še tlel v Antoniu Cairoliju (KTM), da bi osvojil še deseti naslov. A je bil to bolj račun brez krčmarja Gajserja, ki na dirki ni ničesar prepuščal naključju. V prvo je s taktično vožnjo v cilj pripeljal na četrtem mestu. Ko pa je izvedel, da je Italijan, ki je bil edini še v igri za dirkaški prestol končal daleč zadaj na 13. mestu, je v drugo spustil zavoro.
Le Irt do točke Preostali Slovenci, ki so ob Gajserju letos občasno nastopili v MXGP, Klemen Gerčar, Jernej Irt in Peter Irt, so že pred tem končali nastope v SP, edino točko je sredi maja v Pietramurati osvojil Peter Irt |
»V prvi vožnji sem veliko premišljeval o prvenstvu. Vsi so videli, da nisem bil sproščen, premetavalo me je po stezi, resnično sem se boril z motociklom. Po prvi dirki pa mi je breme padlo z ramen, naslov prvaka je bil pri meni na varnem. V drugo sem bil sproščen in resnično nakurjen. Odpeljal sem v vodstvo, poskušal narediti razliko pred Elijem Tomacom, nato pa sem storil edino majhno napako v drugi vožnji. Zabilo mi je prednje kolo in Eli je bil pred menoj. Poskušal sem ujeti ritem, pa ni šlo, zato sem si rekel, da je bolje ostati na drugem mestu in tam tudi končati v skupnem seštevku dirk. Zelo sem srečen,« po dirki novi svetovni prvak Tim ni skrival navdušenja, pri tem pa ni pozabil tistih, ki so mu stali ob strani: »Lahko rečem še, hvala vsem. Fantom pri Hondi, fantom pri moštvu Gariboldi, moji družini in dekletu, ki so dirko spremljali od doma. Še posebej hvala mojemu očetu, brez katerega me ne bi bilo tu, kjer sem. Hvala tudi vsem navijačem v Sloveniji. Hvala še enkrat,« se je v slogu šampiona zahvalil Tim vsem, ki so mu pomagali na vrh. Z drugim mestom na drugi dirki se je povzpel na srednjo stopničko odra za zmagovalce, privilegij poslušanja himne pa je dobil domačin Eli Tomac (Kawasaki), ki je nastopil neobremenjen, blestel pa je že v kvalifikacijah. Nastopil je na povabilo organizatorjev, saj sicer nastopa v ameriškem prvenstvu, kjer je letos zasedel drugo mesto v skupnem seštevku. Gajserju in Tomacu se je na odru pridružil še Jeremy Van Horebeek (Yamaha).
Pomoč višjih sil
Da bo to poseben dan, je napovedoval orkan Hermina, ki je odplavil kvalifikacije, zato pa je Gajserjevo drugo mesto s treninga obveljalo za izbiro startnega položaja. V vodstvo je na prvi dirki odletel najhitrejši s treninga Tomac, ki si je do cilja privozil dobrih 22 sekund prednosti pred rojakom in četrtouvrščenim ameriškega prvenstva Justinom Barcio (Yamaha). Tretji je v cilj skočil Van Horebeek, Gajser pa mu je sledil z manj kot sekundnim zaostankom. Italijan Cairoli se ni spoprijateljil z neizprosnimi blatnimi razmerami in je do cilja pridelal več kot minuto zaostanka. Dovolj, da je Gajser lahko začel slavje, ki mu je na koncu sledila še podelitev zlate številke 1, ki bo nadomestila rdečo 243. Na drugi dirki se je razbesnel orkan Gajser, ki je takoj potegnil v vodstvo. Sledil mu je le Tomac z dobrimi tremi sekundami zaostanka, nato pa se je Gajserju pripetila manjša napaka. Zabilo mu je sprednje vilice, pri tem pa se je popolnoma ustavil. Tomac je odbrzel v vodstvo, raketa iz Makol pa za njim. Novopečeni svetovni prvak ni ujel več pravega ritma in ni želel tvegati padca na dirki, kjer je glavni pokrovitelj proizvajalec energijskih pijač od nedavnega pa tudi njegov osebni. Do cilja je nadzoroval prednost pred Glennom Coldenhoffom (KTM), medtem ko je Cairoli tudi v drugo pogorel na 14. mestu.
Ponosni na Tima Predsednik Avto moto zveze Slovenije Anton Breznik je ob Gajserjevem zgodovinskem uspehu povedal: »V AMZS smo izjemno ponosni in hkrati počaščeni, da smo del Timove zgodbe o uspehu. Z neizmerno predanostjo, trdim delom in srčnostjo je dokazal, da je na svetovni vrh mogoče ne le poseči, temveč ga tudi osvojiti. Čestitamo tudi njegovi družini in celotni ekipi, ki je vso sezono dihala z njim in ga podpirala. V AMZS se bomo trudili, da bomo vsem našim športnikom, ne le motokrosistom, zagotavljali čim boljše razmere za delo ter s tem pripomogli, da se bomo takšnih in podobnih uspehov veselili tudi v prihodnje.« |
Italijanova zgodba
»Rad bi čestital Timu za zaslužen naslov svetovnega prvaka. Jaz ta konec tedna nisem bil pri močeh, saj mi je bolezen pobrala veliko moči. Zelo sem bil utrujen, še posebno zaradi tega, ker sem v zelo kratkem času po dirki v Assnu odletel v Ameriko. Tu je bilo vse na sporedu že dan prej, vendar sem stisnil zobe kljub povišani telesni temperaturi,« je Italijan opravičeval svojo slabšo predstavo, ko mu ni preostalo drugega, kot da čestita prvaku. Cairoli je vse skupaj predstavil tako, kot da Gajserja ne bi čakala taka ali še daljša pot! Naš as je moral z Nizozemskega še z avtodomom do Slovenije, potem pa je odletel v Charlotte. Zadnja postaja motokrosistov razreda MXGP je legendarna steza v Glen Helenu, kjer bo Tiga 243 že odet v zlato napadal vnovične stopničke. Konec septembra je na sporedu še pokal narodov v italijanski Maggiori, za zaključek sezone pa se bodo v sloviti Veltins areni v Nemčiji, med seboj pomerili najboljši motokrosisti v supermotokrosu.
