Rossiju 15, vsej ekipi 10

Na zadnji dirki motociklistov v razredu motoGP v Mugellu smo se pogovarjali z menedžerjem ekipe Pramac Ducati Francescom Guidottijem. Preden je letos začel delati v tem moštvu, je v svetovnem prvenstvu superbike vodil tovarniško ekipo Aprilie, s katero je Max Biaggi leta 2010 osvojil naslov svetovnega prvaka. Pri Aprilii je bil že v letih 2001 in 2002, pozneje je bil vodja ekipe njenega projekta Cube za motoGP, v sezoni 2005 pa menedžer zadnjega dvotaktnega, 250-kubičnega angažmaja.

Francesco, lahko predstavite ekipo Pramac Ducati?

»Ekipa je v razredu motoGP startala v sezoni 2002 in v teh letih so zanjo dirkala imena, kot so Max Biaggi, Loris Capirossi, Toni Elias, Randy de Puniet, Makoto Tamada in Alex Barros. Letos za našo ekipo, v kateri imamo le enega tekmovalca, vozi Španec Héctor Barberá. Skupaj nas je v ekipi približno 25, če poleg štejem še ljudi iz hospitalityja in inženirja iz Ducatija. Sam sem menedžer ekipe in skrbim za logistični del, da delo v ekipi nemoteno poteka.«

Prihajate iz razreda superbike, kjer ste imeli podobno vlogo kot zdaj v razredu motoGP. Kakšne so razlike med prvenstvoma?

»Pravzaprav ni velike razlike, če pustim ob strani tehnični vidik, saj se seriji razlikujeta po tehničnih karakteristikah strojev in filozofiji. V superbiku dirkajo s stroji, ki izvirajo iz cestnih motociklov, v motoGP dirkamo s prototipi. Takih motorjev ni na cesti, v vsakdanjem življenju. So formula ena motociklizma. Cilj pa je jasno postavljen v obeh kategorijah in je enak – biti v danem trenutku najboljši. Pri tem si moraš prizadevati po najboljših močeh, včasih greš tudi nad 100 odstotkov. Drugačna je organizacija, čeprav ne dosti, drugačna je medijska pojavnost, ki je v razredu motoGP zagotovo večja. Vsaka zmaga na svetovni ravni pa je pomembna ne glede na to, ali je dosežena v razredu motoGP ali superbike.«

Barberá vozi ducatija, tega vozita tudi tovarniška dirkača Valentino Rossi in Nicky Hayden. Po čem se vaš stroj razlikuje od njunih?

»Stroji so si podobni, enak je agregat in motorna elektronika, razlike so v okvirju in zadnji nihajni vilici. Določene dele motocikla, ki jih nato uporabljata tovarniška dirkača, najprej testiramo v naši ekipi. Povedati moram, da je naš motocikel najet, to pomeni, da je last Ducatija, tako kot vsi rezervni deli zanj. Zanj skrbijo ljudje iz tovarne in so del naše ekipe.«

Kakšen je vaš proračun za letošnjo sezono?

»Hmmm, težak, ha, ha. Morda imamo na voljo polovico tistega, kar imajo tovarniške ekipe (te imajo proračune do 20 milijonov evrov, op. p.), kar je približno toliko, kot imajo na voljo tovarniške ekipe v razredu superbike. Pri tem je treba povedati, da so velike razlike v plačah dirkačev, kar je opazna razlika v proračunih ekip. Ducati, denimo, Rossiju plačuje 15 milijonov evrov na leto.«

Kaj načrtujete za prihodnjo sezono, menda je ena možnost to, da odnehate?

»Nasprotno, pravkar smo z Ducatijem začeli pogovore o letu 2013. Naš cilj za prihodnjo sezono je, da bi imeli v ekipi dva voznika in da bi tudi uradno postali poltovarniška ekipa, tako kot je to pri Yamahi ekipa Tech3. Rabi bi bili še bolj vpeti v testiranja novih delov in materialov za tovarniško ekipo. Naša ekipa je zanimiva za dirkače, ki prihajajo iz razreda moto2 in se šele uvajajo v najmočnejši razred hitrostnega dirkanja.«