Romantika relija Saturnus

Pred tridesetimi leti je bila naša država še precej zaprta in zato Slovenci niso imeli stika z moderno avtomobilsko tehniko z zahoda. Meje je sredi osemdesetih let podiral reli Saturnus, ki so ga začeli organizirati jeseni 1978. Dirka je hitro pridobivala organizacijsko kakovost, odmevnost v tujini in podporo domače javnosti. Ljudje so se navadili, da so se maja odpravili v naravo in tam čakali na blizu sto avtomobilistov v boju za sekunde na asfaltnih in makadamskih ovinkih.

Natanko pred 30 leti je reli Saturnus storil enega od ključnih korakov proti evropskim okvirom. Takrat so se s samoupravnim sporazumom za pripravo relija dogovorili tovarna Saturnus, AMZS in obalno-kraška turistična poslovna skupnost. Start relija je ostal v Ljubljani, cilj pa je bil prvič v Portorožu.

Kuzmič razveselil Slovence

Že pred začetkom prve hitrostne preizkušnje od petnajstih, ki so bile dolge 211 kilometrov, je domača javnost ugibala, ali bo slovenskemu asu Branetu Kuzmiču uspelo še četrtič zmagati v skupni razvrstitvi. Kuzmič je takrat prvo leto vozil atraktivnega renaulta 5 turbo, ki je s sredinsko postavljenim motorjem in pogonom na zadnji par koles spadal v takrat elitno skupino B.

Izkušeni Ljubljančan, ki mu je zapiske bral Rudi Šali, Slovencev ni pustil na cedilu. Že na prvi makadamski preizkušnji proti Pokojišču pri Vrhniki je glavne tekmece ugnal za pol minute in več. Proti cilju je nato le še nadziral prednost in zanesljivo zmagal pred Italijanoma Passetijem (fiat 131 abarth) in Colombijem (opel ascona 400). »Priznam, da se natanko tega Saturnusa ne spomnim najbolje. Lahko pa rečem, da je bilo predvsem neprimerno več gledalcev in tudi domačih tekmovalcev. Do dirkalnih avtomobilov pa takrat še zdaleč ni bilo lahko priti. Gledalci so na Planinskih ridah kar prespali, o reliju so bili tudi bolje medijsko obveščeni kot danes,« se spominja Kuzmič.

Štiri gume za zmago

Reli je začelo 98 posadk (37 iz tujine), v Portorož pa jih je uspešno pripeljalo 51. Med temi so bile prvič tudi tovarniške posadke sovjetskega Moskviča, na katerih so bile nameščene prav Saturnusove luči. Čeprav je bila za njimi 3500 kilometrov dolga pot, so bili na slovenskih cestah zelo uspešni. Zanimiva je tudi anekdota Draga Zonte, ki je bil najuspešnejši v razredu do 1300 kubičnih centimetrov. Za zmago je dobil štiri nove gume. »Takrat je bilo v Sloveniji veliko pomanjkanje gum, zato sem se jih neznansko razveselil. Od veselja sem skočil v morje, nato pa si je moj sovoznik od nekega pleskarja sposodil delovno obleko, da sem sploh lahko šel po pokal in nagrado,« se spominja Zonta, ki je v karieri odpeljal dvanajst Saturnusov. Najpomembnejša pa je bila ocena opazovalca FIA Hansa Schwaegrla iz Nemčije, ki je bila najvišja do takrat, zato je reli leto pozneje prvič štel za evropsko prvenstvo.