Bistvo dakarskega relija, ki kot najbolj prepoznavni vztrajnostni reli velja za najbolj prestižno tovrstno prireditev, je bilo prav v lovljenju sanj vseh tistih avanturistov, ki so za krotenje puščav zastavili svoje imetje in tvegali lastno življenje. Neposredna življenjska izkušnja sredi ničesar, kjer so dirkača obkrožali le pesek, kamele in redke oaze, je bila vedno njegov osnovni moto. Že od konca sedemdesetih let je veljalo, da je to izziv za tiste, ki odidejo na start, in sanje za vse tiste, ki ostanejo doma.
Leta 1977 se ga je domislil Thierry Sabine, ki se je v libijski puščavi izgubil med vztrajnostnim relijem Abidjan–Nica. Ko se je s skrajnimi močmi rešil iz krempljev puščavske usode, je dobil navdih za skrajno človeško-tehnološko preizkušnjo. To je bilo iskanje dirkaških meja. Dirka se je že leta 1979 začela v Evropi in se končala v senegalskem Dakarju. Že takrat je bilo na startu 182 tekmovalcev. Dakar danes seveda ni tako pustolovski in mitski kot pred desetletjem ali dvema. Danes to ni več ekskluzivna dirka prek severne Afrike, temveč le južnoameriški vztrajnostni reli, ki z imenom ohranja stik z legendarno Sabinovo idejo. Od leta 2009 poteka v Argentini in Čilu, kjer so brezpotja sicer prav tako polna izzivov, toda vtisa črne Afrike organizatorji tam kajpak ne morejo pripraviti.
Večni favorit Peterhansel
Dakar se kljub temu vrača k svojim koreninam. Na njem zdaj vsaj med avtomobilisti ni tovarniških moštev. Že pred leti se je poslovila ekipa Mitsubishija, lani so zadnjič vozili tovarniški dirkalniki Volkswagna. Ker bogatih moštev v puščavi ni več, je možnosti za uspeh toliko več za dirkače v poltovarniških in zasebnih moštvih.
Kdo so favoriti?
Na papirju mednje vedno spada desetkratni zmagovalec Stephane Peterhansel, ki bo vozil poltovarniškega minija countrymana. Glavno vprašanje Dakarja med avtomobilisti je, ali bo v puščavi zmagal težji mini ali veliko lažja buggyja izkušenih dirkačev Nasserja Al-Attiyaha in Carlosa Sainza. V Peterhanslovi ekipi so se obregnili ob pravila, ki morda dajejo prednost veliko lažjim buggyjem. Al-Attiyah in Sainz, oba sta z Volkswagnom na Dakarju že zmagala, imata zagotovo dovolj znanja za boj z njim.
Avtomobili morajo sicer imeti serijske motorje z le majhnimi predelavami, pri motorjih pa so dovoljene le manjše predelave. FIA bi rada zmanjšala stroške za najhitrejše dirkalnike, s čimer bi se vrh relija odprl tudi manj bogatim zasebnim moštvom. Pri motorjih so dovoljeni eno- ali dvovaljni agregati z delovno prostornino do 450 kubičnih centimetrov.
Stanovnik med 745 tekmovalci
Letošnji reli Dakar je dolg 8574 kilometrov, dirkaški odseki predstavljajo 4155 kilometrov. Dirkači bodo od 5. do 19. januarja vozili od Lime v Peruju do Santiaga v Čilu. Organizatorji so na seznam prijavljenih v štirih razpisanih kategorijah (avtomobili, motorji, tovornjaki in štirikolesniki) uvrstili kar 745 tekmovalcev. Najmlajši med njimi bo 19-letni nizozemski motorist Robert van Pelt, najstarejši pa 73-letni Francoz v kategoriji avtomobilov Francisco Claudio. Tekmovalci prihajajo iz 53 različnih držav, slovenske barve brani motorist Miran Stanovnik.