Punce ljubijo hitrost in zaupajo dirkačem

Dekleta, ki na avtomobilističnih dirkah ne le stojijo ob tekmovalnih vozilih, temveč se oblečejo v dirkaški kombinezon in pustijo, da jim dolgi lasje plapolajo izpod čelade, vselej vzbujajo pozornost. V reliju na primer dekleta še posebno redko sedejo za volan, zato pa so pogostejša na sovozniškem sedežu. Lažja so in pri dirkalnikih se pozna vsak kilogram, marsikateri dirkač jih ima rajši zaradi zanesljivosti, sposobnosti dobre organizacije in prilagodljivosti. Bile naj bi tudi precej bolj natančne.

Na reliju Saturnus je tako kot sovoznica zmagala Blanka Kacin, ki bere zapiske Roku Turku. Kacinova je v preteklosti z Asjo Zupanc sestavljala celo povsem žensko posadko, danes pa sedi v dirkalnem peugeotu. »Večina mojih prijateljev je v dirkaških vodah, in če si doma iz Idrije, ti je ljubezen do dirkanja že nekako prirojena. Ko sedemo v dirkalni avtomobil, smo si fantje in dekleta enaki, je pa res, da znamo biti ženske nekoliko bolj natančne. In to je pri sovozniškem delu ključnega pomena,« pravi Idrijčanka.

Pisarna na desnem sedežu

Delo sovoznic seveda ni le branje zapiskov med hitrostnimi preizkušnjami, saj morajo tudi pravilno izračunati vse vstope v časovne kontrole, med vožnjo po vmesnih etapah skrbeti za pravilno pot in kajpak biti tudi malo psihologa za svojega dirkača. »Delo sovoznika je zelo odgovorno in zahtevno, potrebno je veliko koncentracije, natančnosti, potrpežljivosti, iznajdljivosti in prilagodljivosti,« dodaja Kacinova.

Veliko voznikov relija odkrito priznava, da se ne bi nikoli upali usesti na sovozniški sedež. Tam v rokah pač nimajo volanskega obroča, temveč le zvezek z zapiski. Na desnem sedežu je položaj pod nadzorom le še posredno, saj pravilno prebrani napotki vodijo dirkača proti cilju po varni strani ovinkaste ceste. »Res je, da večina dirkačev ne prenese sovozniškega sedeža, to pa zato, ker bi sami določen ovinek odpeljali drugače in jim drugačna linija ter način vožnje jemljeta zaupanje. Ni težko zaupati vozniku, če veš, da ima avtomobil pod nadzorom, da približno ve, kaj dela, in da zaupa sam sebi,« pravi Barbara Tolar, ki se je v reliju prvič preskusila šele letos. Sedi v zastavi yugo, kjer je kajpak vedno velik uspeh že prihod do cilja. Zato Tolarjeva priznava, da se tudi v kritičnih trenutkih ne ustraši hitrosti, temveč ji po glavi roji le vprašanje, ali bo yugo zdržal napore. »Veliko dirkačev pravi, da ni denarja, da bi se prelevili v sovoznika, jaz pa pravim, da ne zamenjam svoje sovozniške pisarne na desnem stolčku. Zaupanje je ključnega pomena, tako kot moram jaz stoodstotno zaupati vozniku, mora on meni, oba skupaj pa ekipi, da je dobro pripravila dirkalnik. Vozniku ni težko zaupati, saj se ne usedeš k vsakemu, ampak izbereš takega, ki ga poznaš,« pravi Martina Lazar.

Zastrupljene z relijem

Čeprav voznik in sovoznik sedita v notranjosti avtomobila, ki je zavarovana z zaščitno kletko in posebnimi dirkaškimi pasovi, je reli vseeno nevaren šport. Pri nenadnih trkih so problematični tudi veliki pojemki, ki delujejo na dirkačevo telo. »Lahko rečem, da nisem oseba, ki bi burno odreagirala v kritičnih trenutkih na dirki. Na srečo teh ni bilo veliko, vendar sem tudi letošnjo nesrečo na Hrvaškem prenesla mirno in brez strahu. Ti občutki pridejo za mano pozneje, ko adrenalin popusti in dogodke in situacije predelujem v glavi ter o njih razmišljam,« pravi Anja Verbič, ki se je z voznikom Klemnom Popitom zaletela v umetno šikano in si poškodovala trtico. »Veliko ljudi pravi, da so sovoznice boljše zaradi organizacije in natančnosti. Vendar mislim, da je uspešnost sovoznika bolj odvisna od njegove želje po opravljanju tega dela ter njegovih osebnostnih lastnosti,« dodaja Vrhničanka, ki sicer prihaja iz dirkaške družine. Z avtomobili je namreč dirkal že njen pokojni oče, ki je tudi zasnoval vrhniško društvo Autosport Jazon.

Sovoznice v reliju najdemo v dirkalnikih različnih kakovostnih ravni. Tako kot Kacinova se za naslov državnega prvaka v skupni razvrstitvi tudi letos bori Tina Lazar. Pri 18 letih so ji kot navdušenki nad avtomobilskim športom podarili vožnjo z družinskim prijateljem in večkratnim slovenskim prvakom Darkom Peljhanom. Od prve vožnje z njegovim mitsubishijem je z relijem le še bolj zastrupljena, kmalu pa je postala celo njegova sovoznica.

»Mislim, da te delitve ne pridejo v poštev. Pomembni sta predvsem želja in predanost temu delu. Bistveno je, da si v tem, kar počneš, uspešen,« trdi Lazarjeva.