Ogier komaj premagal svojega učitelja

Reli Monte Carlo je ena izmed največjih klasik svetovnega avtomobilskega dirkanja, prav gotovo pa najbolj prestižna dirka med vsemi trinajstimi reliji v letošnjem svetovnem prvenstvu. Tako imenovana monaška ruleta namreč na enem mestu združuje vse tisto, kar reli dela eno najtežjih disciplin avtomobilizma: zelo dolge hitrostne preizkušnje, letos je bila najdaljša dolga kar 51 kilometrov, težke razmere in oprijem cestne podlage, ki se spreminja skoraj iz kilometra v kilometer, ter neprecenljiva draž nočnega dirkanja. Reli Monte Carlo je danes najboljša vez med reliji v osemdesetih, ko je svetovno prvenstvo tudi najbolj zaslovelo, ter modernimi reliji s precej bolj sprintersko usmerjenim konceptom dirkanja. »Reli Monte Carlo je kot razvajena princesa, je istočasno prelepa, a na drugi strani težko obvladljiva in muhasta,« se je v Monte Carlu oziroma francoskem Gapu, kjer je bilo nekaj dni središče relija, slikovito izrazil nekdanji svetovni prvak Ari Vatanen. Finec je pred 30 leti na tem reliju s peugeotom 205 T16 dosegel eno najbolj prepričljivih zmag na najtežjem in najbolj zahrbtnem reliju. Čeprav je dobil osem minut časovnega pribitka, je imel v cilju še vedno pet minut prednosti.

Prednost letošnjega zmagovalca Sebastiena Ogierja (Volkswagen), dvakratni svetovni prvak je doma prav iz Gapa, je bila precej manjša. Toda ko sta Ogier in njegov sovoznik Julien Ingrassia zapeljala še skozi cilj petnajste hitrostne preizkušnje, nista bila nič manj zadovoljna kot Vatanen pred tremi desetletji. »Reli Monte Carlo je vselej velik izziv, kjer moraš biti zbran čisto do konca. Tudi na zadnji preizkušnji te še lahko pričaka zaplata ledu, kjer lahko narediš napako in odstopiš. Vozil sem zelo sproščeno, kar je morda tudi posledica že dveh osvojenih naslovov svetovnega prvaka. Na tak način je še veliko lažje dirkati na najvišji ravni,« je dejal Ogier, ki je tukaj zmagal že tretjič.

Letošnja monaška ruleta ni dala natančnih odgovorov, kdo se bo lahko boril za naslov svetovnega prvaka, je pa veliko prednost dala Ogierju. Na francoskih alpskih cestah smo namreč videli izjemen dvoboj dveh Sebastienov: na eni strani Ogierja in na drugi nekdanjega devetkratnega svetovnega prvaka Sebastiena Loeba, ki se je s Citroënom v reli vrnil samo za to dirko. Zaradi rahlo boljših razmer, startal je namreč šele kot štirinajsti, je bil Loeb na prvi hitrostni preizkušnji hitrejši od Ogierja kar za pol minute.

Dosežek francoskega šampiona je razburil karavano relija, francoski gledalci so ob progi še bolj tesno stiskali pesti za Loeba in dobili fantastičen dvoboj za zmago. Ogier in Loeb sta izmenjaje se dosegala vrhunske čase in tekmecem hitro pobegnila za debelo minuto. Ko je postala cesta še bolj umazana, je moral Loeb za ubranitev prednosti tvegati še več, zato je bilo dvoboja konec na osmi hitrostni preizkušnji. Rahel dotik dirkalnika z brežino je bil dovolj, da je Loeb poškodoval kolo in izgubil možnosti za visoko uvrstitev. Toda še dobro, da so pri Citroënu prepričali Loeba za enkratno vrnitev, saj v nasprotnem primeru Ogier ne bi imel nobenega dostojnega tekmeca. Njegov moštveni kolega pri Volkswagnu Jari-Matti Latvala, ki bo zagotovo resen tekmec v nadaljevanju sezone, se je predal že prej: »V Monte Carlu ne bom tvegal, zame se sezona začne šele na Švedskem,« je dejal Finec, ki ni napadal Ogierja, a je kljub zadržani vožnji še vedno osvojil drugo mesto. Svetovno prvenstvo se bo sredi februarja nadaljevalo na Švedskem.