DIRKA

Nevarne pasti na Gorjancih

Objavljeno 19. junij 2015 11.30 | Posodobljeno 18. junij 2015 22.56 | Piše: Gregor Pavšič

Prve dirke na Gorjance so bile že pred skoraj pol stoletja s fički.

Čeh Vaclav Janik z normo M20 FC napada novo zmago na slovenskih cestah. (Foto: Gregor Pavšič)

Gorjanci so v Sloveniji eno starejših prizorišč avtomobilskih dirk, saj je takratni IMV prvo gorsko dirko finančno podprl že leta 1969, dve leti pozneje pa je ta cesta med Novim mestom in Metliko prvič štela za točke takratnega jugoslovanskega državnega prvenstva. Če so bile povprečne hitrosti pred 46 leti na Gorjancih še nekaj nad sto kilometri na uro, najhitrejši vozniki formul danes proti cilju dirkajo s povprečno hitrostjo okrog 145 kilometrov na uro. To so pač formule, ki imajo okrog 500 »konjev« in maso med 600 in 700 kilogrami. Do 200 kilometrov na uro lahko taka formula pospeši v šestih sekundah. Kdo se sploh še spomni fičkov izpred štirih desetletij?

»Čeprav so moji spomini že zelo zbledeli, so bile avtomobilske dirke takrat velik dogodek. V Sloveniji smo poznali predvsem dirke z motorji, kamor sem kot mladenič potoval z vlakom in avtobusom. Na Gorjance sem se odpravil s svojim fičkom, ki sem ga doma z lastnim znanjem predelal, tako da sem lahko z njim vozil tudi 150 kilometrov na uro,« se dirke na Gorjance v začetku sedemdesetih let spominja Lojze Prek, takrat večkratni državni prvak nekdanje Jugoslavije v kartingu, sicer pa oče Aleša Preka, nekdanjega evropskega gorskega prvaka. »Še najbolj se spomnim Palikovičevega renaulta 8 gordini in Gluhakovega ford escorta BDA. To sta bila za takratne čase prava tehnološka stroja, saj smo bili vsak dan vajeni bistveno preprostejših avtomobilov. To je bilo kot današnji porsche, formula ali audi quattro S1, ki zdaj gostujejo na Gorjancih,« je dodal Prek.

Za letošnjo dirko so organizatorji dobili prijave 117 voznikov, pri Težki Vodi bodo jutri odpeljali tri treninge, v nedeljo pa še dve uradni tekmovalni vožnji. Na 4,3 km dolgi progi se bodo merili v slovenskem in avstrijskem prvenstvu, dirka pa bo štela tudi za evropsko prvenstvo starodobnih dirkalnikov in evropski gorsko-hitrostni pokal. V močni konkurenci je kar 35 formul in prototipov, a zato bo med udeleženci le približno petina Slovencev.

»Letos je pet voznikov manj kot lani, ko je bilo veliko Hrvatov. Letos imamo Avstrijce, zato jih je tudi veliko. Kakovost teh voznikov je izjemna. Že samo številka 35 voznikov formul in prototipov je magnet, ki bo, upam, pritegnil gledalce in bodo videli lepe vožnje. Kot v glavnem vse naše ceste je tudi ta državna cesta v slabem stanju, ker ni dovolj denarja. Tu je veliko tovornega prometa, ki jo poškoduje. To je težava, nekaj najbolj kritičnih mest bomo popravili, upam, da bo to zagotovilo normalen potek dirke. Več pozornosti bo namenjene še zaščiti nevarnih mest,« je povedal Viktor Levec, predsednik organizacijskega odbora pri društvu SA-I iz Ljubljane.

Med glavne favorite v skupni razvrstitvi spadajo aktualni rekorder proge Čeh Vaclav Janik (norma M20 FC), Tiziano Riva (reynard 92D) in Tiziano Ferrais (osella PA30), med Slovenci pa ima z dvolitrsko formulo coloni JPV F3 še največ možnosti Vladimir Stankovič. Med klasičnimi, tako imenovanimi turističnimi avtomobili velja izpostaviti Bolgara Nikija Zlatkova (audi quattro S1) in Slovenca Matevža Boha (mitsubishi lancer) ter izkušenega mačka Milana Bubniča (lancia delta). Na tekmovalni progi bo mogoče videti tudi slovenske dirkaške različice renault twingov, ki jih v serijski različici izdelujejo le nekaj kilometrov stran od starta, v Revozu, v športnem renault meganu RS pa se bo kot predvoznik na progi predstavil tudi smučarski skakalec in znani ljubitelj hitrih avtomobilov Jurij Tepeš.

Deli s prijatelji