Gorjanci polni prototipov

GORJANCI – Nad avtomobili navdušeni možje in odgovorni pri novomeškem podjetju IMV si konec 60. let najbrž niso mogli predstavljati, kako bo njihova gorska dirka na Gorjance – takrat so jo priredili prvič, dve leti pozneje je že štela za državno prvenstvo Jugoslavije – videti čez pol stoletja. Če so bili nekoč zavidanja vredne že povprečne hitrosti prek 100 kilometrov na uro, so danes na isti cesti proti Metliki vsaj za polovico višje. Nekoč so proti Gorjancem blesteli vozniki, kot so bili Aleš Pušnik, Mladen Gluhak in Novica Paliković, vsi so vozili znamenite Renaultove avtomobile s športnim pedigrejem Gordinija, danes so v boju za zmago in rekorde predvsem formule in športni prototipi. »Proti cilju letimo podobno kot reaktivno letalo. Takšen je občutek, ki ga je težko opisati. Za tako hitro vožnjo potrebuješ veliko izkušenj. S prototipi vozim že od 19. leta. Boj za vrh na Gorjancih mi res pomeni veliko,« je povedal Patrik Zajelšnik, ki je bil z normo M20F minuli konec tedna daleč najhitrejši slovenski dirkač na prvi domači gorskohitrostni dirki. Zajelšnik živi v nemškem Freiburgu, torej približno tisoč kilometrov od Novega mesta. Z bratom Alexandrom sta tam rojena, njun oče je slovenski zdomec Jožef Zajelšnik. Ta si je v Nemčiji službo poiskal že pred 50 leti, ravno v času prvi gorskohitrostnih dirk na Gorjance. V zadnjih letih, ko sina vozita za klub V-Racing iz Velenja, se v Slovenijo rad vrača.

»Sinova v Freiburgu vodita štiri bencinske črpalke. Vsako leto razmišljamo o tem, da se vrnemo domov. V Celju nas tudi čaka hiša. Vsem nam je tu zelo všeč, zato bomo tudi po dirki na Gorjance v Sloveniji ostali še do srede,« nam je povedal oče Zajelšnik, ki je v začetku 90. let tudi sam dirkal na Gorjance.

Čeprav dolenjska gorska dirka ne spada v elitno kategorijo dirk evropskega prvenstva, se lahko že več let zaporedoma pohvali z zavidanja vredno mednarodno konkurenco. Za zmago je bilo treba včeraj v dveh tekmovalnih vožnjah proti cilju proge voziti s povprečno hitrostjo skoraj 157 kilometrov na uro.

Poleg Zajelšnika sta bila razred zase še češki voznik Vaclav Janik (norma M20FC) in Federico Liber (gloria C8P evo), med prvo dvajseterico pa vsaj v prvi vožnji prostora za druge slovenske dirkače ni bilo. V drugi vožnji je včeraj usodo favoritov na glavo postavil dež, ki se je ulil v zadnjem delu dirke. Stefano Di Fulvio je s starodobno osello PA 9/90 najbolje izkoristil razmere in s sedmega mesta napredoval na prvo. Drugi je bil Janik (+4,7 sekunde), tretji pa Liber (+13,5 sekunde). Patrik Zajelšnik, vodilni po prvi vožnji, je v dežju zdrsnil na končno osmo mesto.

Športni prototipi ne spadajo v skupno razvrstitev državnega prvenstva. Tam je spremenljive vremenske razmere najbolje izkoristil Peter Marc (mitsubishi lancer EVO9), saj je vodilni po prvi vožnji Milan Bubnič (lancia delta) v dežju izgubil preveč časa in za desetinko sekunde zaostal celo za Alešem Prekom (honda civic).

Dirka na Gorjance, ki jo organizira domači avtomobilski klub iz Novega mesta pod vodstvom Sama Golobiča, je v zadnjih letih postala resno prizorišče za kandidaturo za vstop v koledar evropskega prvenstva. Organizacijsko je bila v vzponu, na drugi strani pa je dirka v Ilirski Bistrici po zanimivosti padala. Katera slovenska gorska preizkušnja bo v prihodnje del evropskega prvenstva, je predvsem odločitev krovne zveze za avtošport AŠ2005. Ta namreč drži mesto v evropskem koledarju in odloča, katera dirka ga bo zasedla. Glede na dejstvo, da želi vodstvo AŠ2005 k organizaciji ilirskobistriškega tekmovanja spet privabiti njegovega očeta Mira Gardelina in okrepiti podporo lokalne skupnosti, bodo Gorjanci v primerjavo z Ilirsko Bistrico bržkone še naprej postavljeni na drugi tir.