BLED – Z značilno kitajsko obarvanim kulturnim programom se je začela 12. junija, trajala pa bo kar 36 dni. Slovenski ljubitelji starodobnikov, ki jih sicer ni malo, na dirki ne sodelujejo, verjetno tudi zaradi pristojbine za udeležbo, ki znaša vrtoglavih 38.000 angleških funtov.
Po startnem odru v kitajski prestolnici je zapeljalo 107 avtomobilov, med njimi najstarejša znamke American La France iz leta 1915 in 1917. Posebnost: motor vozila la france ima prostornino kar 14.500 ccm. Oba starodobnika sta žal morala predčasno končati tekmovanje.
Sprejem v Mariboru
Slovenski del dirke je bil več kot pester in zanimiv za vse, po mnenju organizatorjev pa je bil to tudi najtežji del celotne preizkušnje. V ponedeljek so vozniki veteranov na mejnem prehodu pri Kobilju prestopili madžarsko-slovensko mejo in se najprej ustavili v Murski Soboti, nato pa so se napotili še v Maribor, kjer so razgrete starodobnike parkirali na Trgu Leona Štuklja. Tega je preplavil vonj po bencinu, svoje je dodal še hrup starih in močnih motorjev. Vozniki in sopotniki so si, v avtomobilih brez klimatskih naprav pri 34 stopinjah Celzija, brisali pot in čakali, da odidejo k počitku. Še prej so poslušali župana dr. Andreja Fištravca, ki je udeležencem relija Peking–Pariz izrekel dobrodošlico in jih opozoril, da so v najlepšem mestu Slovenije, voznikom in sopotnikom pa je ob koncu zaželel veliko sreče na zadnjih nekaj etapah do Pariza.
Prva dirka že leta 1907 Dirka med Pekingom in Parizom je nastala iz izziva, objavljenega v pariškem časopisu Le Matin 31. januarja 1907: »Kar je treba zdaj dokazati, je, da lahko človek in avtomobil naredita kar koli in gresta kamor koli. Ali obstaja kdo, ki bi to poletje potoval iz Pekinga v Pariz z avtomobilom?« Prijavilo se je štirinajst moštev, toda le pet jih je resnično poslalo svoje avtomobile na start v Peking. Dirko so izpeljali, čeprav jo je odbor odpovedal. Edino pravilo je bilo, da prvi avtomobil v Parizu dobi nagrado, veliko steklenico šampanjca mumm. Dirka je potekala brez kakršne koli pomoči skozi predele, kjer ni bilo niti cest niti zemljevidov. Kamele, otovorjene z gorivom, so krenile iz Pekinga in ob progi so za tekmovalce postavili začasne črpalke. Trasa je potekala ob žicah telegrafa, zato je preizkušnjo spremljalo mnogo časopisov. Vsak avtomobil je imel kot potnika novinarja, ki je stalno pošiljal poročila po telegrafu. Zmagal je Italijan Scipione Borghese iz znane družine Borghese, ki ga je spremljal novinar Luigi Barzini starejši. Sprva dogodek sploh ni bil mišljen kot dirka, toda kmalu je to postal predvsem zaradi tehnične superiornosti italijanskega dirkalnika itala (7433 ccm in 35/45 KM). Preostali dirkalniki so imeli neprimerno večje težave pri prebijanju čez blato, pesek in mostove, ki niso bili zgrajeni za avtomobile. |
Na Trgu Leona Štuklja je spregovoril še Fred Gallagher, direktor relija, ki se je mariborskemu županu zahvalil za dobrodošlico. »Vesel sem, da lahko na tem lepem trgu vidimo nekatera vaša domača starodobna vozila tistih ljubiteljev, ki so se zbrali ob prihodu naših tekmovalcev v Maribor,« je dejal Gallagher. »Zelo lepo je videti toliko ljudi, ki so na tak lep dan prišli pozdravit vse nastopajoče. Vem, da je športna zgodovina mesta zelo bogata, da je tu šport doma, in iskreno upam, da bo svoj delež k temu prispeval tudi obisk relija Peking–Pariz. Upam, da se bomo v prihodnosti še kdaj vrnili v Maribor.«
V torek jih je že čakala naporna etapa po vijugastih slovenskih cestah. Na točnostno vožnjo so se zapeljali na Lovrenc na Pohorju in se okrog pol enajstih ustavili v Šoštanju. Nadaljevali so proti Velenju in se ob pol dveh popoldne ustavili še na Vranskem, kjer so opravili spretnostno vožnjo.
Po zavitih in včasih tudi prašnih cestah so se s štajerskega konca usmerili proti jugu, točneje do Metnaja in vse do Gornjega Iga ter tehniškega muzeja v Bistri. Od tam do Ljubljane ni bilo daleč, ko so v poznem popoldnevu starodobnike že parkirali na Prešernovem trgu. V zeleni prestolnici jih je pozdravil župan Zoran Janković, vozniki veteranov pa so kmalu odšli na zasluženi počitek.
V nedeljo v Parizu
Etapa med Budimpešto in Mariborom je bila dolga 410 km, med glavnim štajerskim mestom in prestolnico pa 300. Po današnjem jutranjem zboru pred Kristalno palačo v BTC Cityju se bodo starodobniki napotili proti Dražgošam, tam opravili že 6. točnostno vožnjo, nato pa jih bo pot mimo Bleda in Rateč vodila v Italijo vse do mesta San Martino di Castrozza. Nekoliko utrujeni vozniki in njihovi sopotniki, predvsem pa veteranski jekleni prijatelji že kar težko čakajo, da prispejo do cilja, do Pariza, ki naj bi ga po načrtu dosegli v nedeljo, 17. julija.
Srečata se stara in nova gulia Na reliju sodelujeta tudi dva starodobna modela alfa romeo giulia, 1300 TI iz leta 1969 in giulia super 1.3 iz leta 1973. Italijanska znamka je sicer leta 2007 uspešno sodelovala z modelom giulietta T.I. Pooblaščeni prodajalec Paris Motor Village, ki ima salon tik ob Elizejskih poljanah, pa bo 18. julija pripravil praznovanje ob koncu avtomobilističnega maratona, na katerem si bo mogoče ogledati novo giulio (na fotografiji), avtomobil, ki povzema najnovejši vzorec znamke z zlitjem funkcionalne in dinamične lepote, odlično porazdelitvijo teže, pogonom na zadnja kolesa in zmogljivimi motorji. |
Na dirki, ki je svojevrstni preizkus vzdržljivosti, starodobna vozila nastopajo v več kategorijah, za razvrščanje je pomembno leto izdelave. V prvi so avtomobili, izdelani pred letom 1931, v drugi tisti, ki so bili izdelani med letoma 1932 in 1941, ter v tretji vozila, narejena med letoma 1942 in 1975. Ta kategorija je razdeljena še v dva razreda za avtomobile s prostornino motorjev do 2000 ccm in nad 2000.
Uvrstitev sicer šteje le v dveh skupinah, za vozila narejena pred letom 1941 in pred letom 1975. »Na dolgi poti prek Azije in Evrope se ti častitljivi starodobniki izkažejo tudi z vzdržljivostjo,« je v Mariboru povedal Vlado Krivec, eden od organizatorjev slovenskega dela relija Peking–Pariz. »Zato smo toliko bolj veseli, da so k nam prispeli v zavidljivem številu.«
Na Bledu ni bilo zanimanja
Ob nadvse zanimivem obisku nas seveda zanima, kako so se odločili, da avtomobilski veterani obiščejo tudi našo državo. Direktor relija za Slovenijo Ferdinand Poberžnik: »Jeseni 2014 je Kim Bannister, takratni direktor relija Peking–Pariz, prek AMZS dobil moje kontaktne podatke in me vprašal, ali bi sodeloval pri organizaciji tega relija v Sloveniji. Z avtomobilskimi športnimi prireditvami se aktivno ukvarjam že mnogo let, organiziral sem veliko podobnih turističnih in tekmovalnih državnih in mednarodnih prireditev starodobnih in modernih vozil – na enem od njih je sodeloval tudi Bannister. Takoj sem privolil, dogovorila sva se za sestanek v Sloveniji v začetku 2015.«
Bannister mu je predstavil zadnji reli med Pekingom in Parizom leta 2013 in vizijo za 2016. »Povedal je, da bi letos za kak dan rad vključil tudi Slovenijo,« dodaja Poberžnik. »Ko sem mu podrobneje predstavil svojo idejo o trasi skozi Slovenijo – bilo je več različic –, se je odločil za to, ki je letos tudi izvedena. Ob podrobnejši analizi predlagane trase sva se odločila za tridnevno bivanje v Sloveniji. Predlagal sem mu nastanitve v Mariboru v hotelu Habakuk in drugi dan na Bledu. Žal hoteli na Bledu niso bili zainteresirani za prenočitev približno 250 udeležencev tega relija za eno noč, zato sem mu predlagal hotel Union v naši prestolnici.« Šesti reli med Pekingom in Parizom z živim muzejem starodobnikov je prava paša za oči, pot skozi našo državo pa je tudi odlična priložnost za promocijo Slovenije.
Po 31 dneh dirke z včerajšnjim ciljem v Ljubljani je na reliju Peking–Pariz odnehalo le pet vozil v kategoriji starejših vozil, v kategoriji mlajših pa je tekmovanje končalo eno vozilo, porsche 911, letnik 1965. V vodstvu sta že nekaj časa Novozelandca Bruce in Harry Washington z vozilom chrysler 75 roadster iz leta 1929 v starejši kategoriji, v mlajši pa Avstralca Mike Pickering in Dave Boddy z avtomobilom datsun 240Z, ki sta sicer tudi najhitrejša v generalni razvrstitvi.