Dirkalnik za 100.000 evrov

Pred tridesetimi leti so Slovenci na reliju Saturnus stiskali pesti za Braneta Küzmiča, ki je na takrat najbolje obiskani domači športni prireditvi vozil Renaultov dirkalnik skupine B. Prav leta 1985, ko je Saturnus prvič štel za evropsko prvenstvo, se je z renaultom 5 turbo, ki je imel sredinski motor, pogon na zadnji kolesi in je skozi izpušno cev bruhal ogenj, boril za zmago s Fabriziem Quartesanom v porscheju 911 SC.

Po tridesetih letih v slovenskem reliju spet kraljuje renault. Zadnja dva naslova državnega prvaka je z njim osvojil Aleks Humar, eden izmed najbolj izkušenih dirkačev v slovenskem reliju. Sicer skromni Idrijčan, ki je pred leti pri Slapu na Idrijci odprl zasebno elektrarno in ima tam blizu tudi delavnico za pripravo dirkalnih vozil, je letos z lastnimi rokami v celoto spravil več kot tisoč sestavnih delov novega renault clia R3T. To je trenutno najhitrejši clio za reli tekmovanja, katerega 1,6-litrski turbo motor ima približno 240 konjev, 480 njutonmetrov navora, sekvenčni menjalnik in pogon na sprednji kolesni par. Celotni dirkalnik stane okrog sto tisoč evrov.

»Moj lanski clio je imel še dvolitrski atmosferski motor. Vožnja je bila bistveno drugačna kot zdaj. Prestave je treba pretikati mnogo nižje, saj svoje delo opravi turbinski polnilnik. Novega clia moramo še dobro spoznati, saj ga na prvem reliju vsekakor še nismo popolno izkoristili. Zelo nemiren je bil predvsem zadnji del avtomobila,« je po vrnitvi z relija Rebenland, kjer je bil skupno sedmi, med dvokolesno gnanimi dirkalniki drugi, zmagal pa je v pokalu Mitropa, povedal Humar.

Dirkalnik, v katerem poleg njega sedi sovoznik Florjan Rus, je prilagojen za kar najhitrejšo vožnjo skozi ovinke. Prestavna razmerja so kratka, da je prožnost motorja kar največja, končna hitrost pa temu primerno ni višja od 180 kilometrov na uro. Avtomobil ima seveda zaščitno kletko, varnostna pena je vgrajena tudi v voznikova in sovoznikova vrata (okna imajo zato nepremično pleksi steklo), za večjo vzvojno trdnost skrbijo tako prečni stabilizatorji kot tudi povsem dirkaško in tristopenjsko prilagodljivo podvozje s Sachsovimi blažilniki. V avtomobil je treba natočiti posebno visokooktansko gorivo, ki je prilagojeno za dirke. Klasični 98-oktanski bencin mu namreč odvzame okrog 20 konjev.

Bolj pazil na cesto

Veliko gumbov je dobil tudi Humarjev volanski obroč, kjer prižge tudi poseben startni program za kar najhitrejše speljevanje z mesta. Za volanom je digitalni zaslon, ki med hitrostno preizkušnjo kar mrgoli s parametri o delovanju motorja, menjalnika, vozniku sporoča različne temperature vode, olja in drugih pomembnih prvin avtomobila. »Na avstrijskem reliju smo nastopili predvsem zaradi testa clia. Žal so bile razmere s popeskanimi cestami tako težke, da sem moral bolj paziti na cesto kot razmišljati o avtomobilu. Naslednji reliji bodo pomembnejši, kmalu nas čaka pot na enega najbolj znanih asfaltnih v San Remu,« je nadaljeval Humar, ki bo na omenjenem reliju vozil 10. in 11. aprila.

Humar in Rus sta se namreč prijavila v novoustanovljeni Renaultov pokal clio R3T, izbrala pa sta italijansko okolje. Med njegovimi konkurenti bosta tudi nekdanji evropski prvak Luca Rossetti in aktualni mladinski italijanski prvak. V San Remu ju čaka tudi skoraj 50-kilometrska nočna hitrostna preizkušnja.

Za zdaj še ni znano, kolikokrat bomo Humarja letos videli na slovenskih relijih. Če bi dobro odpeljal v San Remu, bi se en teden pozneje najbrž pojavil tudi na uvodnem reliju državnega prvenstva v Mariboru in Rušah. Glede relija Saturnus pa tole: lani je ostal brez podpore glavnega pokrovitelja in ustanovitelja relija, letos so morali zanj spet iskati novega organizatorja. Reli bodo izpeljali v Velenju, a Saturnusa z omenjeno dirko iz leta 1985, ko sta se za zmago borila Quartesan in Küzmič v dirkalnikih skupine B, enači le še ime.