Bodo ulični festival vrgli na cesto?

LJUBLJANA – Če ste se v teh dneh kaj sprehajali po Ljubljani, ste gotovo opazili rdeč cirkuški šotor pri nekdanji gostilni Figovec, nemara pa boste naleteli tudi na katero od številnih uličnih predstav Ane Desetnice, festivala pouličnega gledališča, ki že 21 let bogati prestolnico pa tudi vrsto drugih slovenskih mest z brezplačno poulično gledališko zabavo. A prav lahko se zgodi, da ga gledate zadnjič, saj se je Gledališče Ane Monro, ki ga organizira, v začetku letošnjega leta nepričakovano znašlo v finančnih škripcih.


»Izgubili smo dobršen del sredstev, ki nam jih je zadnja leta namenjalo ministrstvo za kulturo, več kot četrtino, kar je za organizacijo, kot je naša, veliko,« pojasnjuje Goro Osojnik, direktor, vodja in t. i. financminister Gledališča Ane Monro.
»Spraševali smo se, ali naj jamramo in obupujemo ali naj raje kaj ukrenemo, in se odločili za zadnje. Denar zadošča še za pol leta, smo si rekli, in se lotili raziskave naših posebnosti, možnosti, prednosti in slabosti. Ugotovili smo, da nas odlikuje to, da smo zelo prilagodljivi in lahko vsak prostor spremenimo v gledališče, da smo komunikativni, da imamo izredno dobro obdelano področje izobraževanja in prenašanja znanja ter uporabljamo veliko metod in tehnik, ki pridejo prav tudi v drugih poklicih,« dodaja. Petčlanska ekipa, ki diha in živi z gledališčem, je ustvarila vrsto produktov, s katerimi namerava služiti denar, hkrati pa se je odločila, da se bo po pomoč obrnila na svoje zvesto občinstvo. »Ana vam nikoli ne računa, toda zdaj ona računa na vas,« pozivajo ljudi, naj jim pomagajo zbrati nujno potrebna sredstva. V ta namen so zasnovali kampanjo, s katero nagovarjajo svoje gledalce.

Novi čevlji za Ano

»Ana s svojo karavano potuje čez vso Slovenijo, zato mora imeti dobre čevlje. Obrabila je še zadnji par, žal pa ni računala, da ne bo denarja za nakup novih. Zato poskušamo nagovoriti obiskovalce naših festivalov, naj nam, metaforično, pomagajo zbirati denar za Anine nove čevlje,« razlaga predstavnica za stike z javnostmi Leja Forštner. V kampanji nagovarjajo ljudi, naj jih podprejo, v zahvalo pa bodo podporniki, ki bodo podarili 20 evrov ali več, postali del Anine skupnosti. Prejeli bodo ličen lesen Monrojin metuljček, simbol Anine skupnosti, ki jih izdeluje vodja gledališča, dobili ekskluzivni dostop do programov festivalov in dogodkov, še preden bodo ti javno objavljeni, ter dobivali vabila na letno srečanje Aninih prijateljev. Tisti, ki bodo gledališču pripravljeni odšteti 50 evrov ali več, bodo vabljeni na pogovore z uličnimi umetniki, če bodo gledališču podarili 100 evrov ali več, pa bodo vabljeni na kavo z vodjo gledališča Gorom Osojnikom.


V Ani Monro pravijo, da ne zbirajo le denarja, ampak predvsem prijatelje. »Pomembno ni le to, kar bomo zbrali, upamo tudi, da nam bo združevanje z ljudmi odprlo katera vrata, ki so nam za zdaj morda še zaprta. Želimo zgraditi skupnost,« pravi Anina piarovka. »Zelo veseli bomo, če nam bodo ljudje odmerili 0,5 odstotka svoje dohodnine, saj jih to nič ne stane. Ne želimo zaračunavati vstopnine, saj to festivalu vzame dušo – čeprav bi to lahko rešilo našo situacijo. Raje bomo poskušali nagovoriti čim več ljudi, naj nam tako ali drugače pomagajo. Naredili smo novo spletno stran, da končno predstavimo vse naše dejavnosti, saj poleg Ane Desetnice počnemo še veliko drugega.«


Razen z donacijami bodo v Gledališču Ane Monro zbirali denar tudi z novo ponudbo. »Razvili smo program Kultura po meri, s katerim predvsem šolam ponujamo različne oblike spoznavanja s kulturo. Proslava po meri je nov produkt, s katerim ciljamo na podjetja, ki bi rada delila svojo uspešnost z drugimi. Za učitelje smo pripravili program Z gledališčem nad učence in dijake – ugotovili smo, da lahko precej tehnik, ki jih mi uporabljamo pri delu, s pridom uporabljajo tudi oni. Naučimo jih lahko, kako ravnati z učenci prvo uro, ko so še vsi zaspani, ali kako jih pomiriti pred kontrolno nalogo. Vse to je konkretna posledica našega novega procesa,« razlaga vodja Aninega gledališča in doda, da so nastalo situacijo izkoristili za nov zagon. »Smo mlad in zagnan tim, ki ima še veliko prihodnosti – najstarejša članica je praktično pol mlajša kot jaz. Po novem smo start up s tradicijo,« sklene Leja Forštner.