So se Angleži odrekli Kitajcem, ti pa Angliji?
Največ kitajskih nogometnih investicij v Evropi je prav v premier league. Del največje je tudi slovenski vratar Samir Handanović.
Odpri galerijo
Britanski premier David Cameron in kitajski predsednik Xi Jinping sta si oktobra 2015 ogledala kamp Manchester Cityja na povabilo predsednika kluba Khaldoona Mubaraka (tretji z leve). Kitajsko državno podjetje Citic ima 12-odstotni delež v ManCityju. FOTO: Joe Giddens/Reuters
Vodstvo angleške nogometne premier league je nedavno prekinilo pogodbo s kitajskim podjetjem, ki omogoča ogled tekem v državi z največjim številom prebivalstva na svetu. Nekateri Kitajci naj bi – obratno – želeli iz Anglije in drugih evropskih držav.
Težko bi bilo najti bolj globalizirano športno tekmovanje, kot je angleško nogometno prvenstvo. V premier league igrajo nogometaši iz vseh koncev sveta, podobno velja za lastnike tamkajšnjih klubov. Le štirje klubi so v lasti domačega kapitala – Brighton Hove, Burnley, Tottenham in pogojno Newcastle –, vse druge obvladujejo tujci. Tudi vse tri povratnike med elito: Leeds poganjajo novci iz Italije in ZDA, Fulham vodijo Iranci, West Bromwich pa Kitajci.
Prav kitajski kapital je v zadnjih mesecih pogosto pod drobnogledom različnih regulatorjev v različnih državah. Ob tem je pred dnevi prišlo do precedenčnega dogodka: vodstvo premier league je odstopilo od pogodbe s kitajskim podjetjem PPTV po prvem letu triletne pogodbe, sklenjene pred začetkom sezone 2019/20.
»Premier league ne bo dodatno komentirala te poteze,« je zapisalo vodstvo lige, ki jo vodi Richard Masters. Liga in PPTV sta podpisala triletno pogodbo v vrednosti 530 milijonov funtov (583 mio €). Toda PPTV je februarja zadržalo plačilo 160 milijonov funtov (176 mio €) zaradi prekinitve lige. Kitajci so po trditvah časnika Daily Mail pojasnili, da storitev nima več takšne vrednosti kot ob sklenitvi pogodbe. Premier league je nato odstopila od pogodbe.
Vodstvo lige je zatrdilo, da gre zgolj za ukrep zaradi neizpolnjevanja plačilne obveznosti Kitajcev, nekateri angleški mediji pa namigujejo na politična nesoglasja med Kitajci na eni strani in ZDA ter Britanci na drugi. Britanska vlada je med drugim prepovedala kitajskemu podjetju Huawei sodelovanje pri gradnji omrežja 5G na Otoku.
Decembra lani je kitajska državna televizija CCTV umaknila prenos tekme med Arsenalom, za katerega igra Mesut Özil, in Manchester Cityjem, ker je nemški Turek podprl kitajsko muslimansko manjšino Ujgure.
Tudi kitajski lastnik Southamptona naj bi iskal kupca za klub, že prej je odšel kitajski sponzor LD Sports, po trditvah angleških novinarjev pa želi prodati svoje naložbe tudi lastnik Granade in Parme.
Kitajci imajo na stari celini več nogometnih investicij, nogomet je namreč na Kitajskem vse bolj priljubljen in tudi tamkajšnji predsednik Xi Jinping, ki je velik ljubitelj te igre z žogo, želi doseči njen dvig kakovosti na Kitajskem. Kot gobe po dežju so zrasle številne akademije, klubi novačijo nogometne zvezde iz Evrope in Južne Amerike ter želijo prek lastniških povezav na stari celini priti do ustreznega znanja in »tehnologije«.
Ob dejstvu, da sta konglomerata Hisense in Alibaba (prek storitve Alipay) pokrovitelja nacionalnih tekmovanj pod dežnikom Uefe, je morda najodmevnejši in »najtežji« kitajski nogometni posel v Milanu. Inter namreč gradi šampionsko zgodbo prav s kapitalom podjetja Suning, del katerega je tudi omenjeni PPTV, ki je dobil košarico v Angliji. Konglomerat Suning je drugo največje zasebno podjetje na Kitajskem.
Milanski klub vodi sin večinskega lastnika Steven Zhang – nedavno je podaljšal pogodbo s slovenskim vratarjem Samirjem Handanovićem do junija 2022 –, ki ne skriva ambicij po prvem mestu v Italiji in Uefini ligi prvakov.
Težko bi bilo najti bolj globalizirano športno tekmovanje, kot je angleško nogometno prvenstvo. V premier league igrajo nogometaši iz vseh koncev sveta, podobno velja za lastnike tamkajšnjih klubov. Le štirje klubi so v lasti domačega kapitala – Brighton Hove, Burnley, Tottenham in pogojno Newcastle –, vse druge obvladujejo tujci. Tudi vse tri povratnike med elito: Leeds poganjajo novci iz Italije in ZDA, Fulham vodijo Iranci, West Bromwich pa Kitajci.
Odstopili od 583 milijonov evrov vredne pogodbe
Prav kitajski kapital je v zadnjih mesecih pogosto pod drobnogledom različnih regulatorjev v različnih državah. Ob tem je pred dnevi prišlo do precedenčnega dogodka: vodstvo premier league je odstopilo od pogodbe s kitajskim podjetjem PPTV po prvem letu triletne pogodbe, sklenjene pred začetkom sezone 2019/20.
Mesut Özil je razburil Kitajce s podporo Ujgurom, zaradi česar so na Kitajskem umaknili s sporeda tekmo Arsenala. FOTO: Edgar Su/Reuters
»Premier league ne bo dodatno komentirala te poteze,« je zapisalo vodstvo lige, ki jo vodi Richard Masters. Liga in PPTV sta podpisala triletno pogodbo v vrednosti 530 milijonov funtov (583 mio €). Toda PPTV je februarja zadržalo plačilo 160 milijonov funtov (176 mio €) zaradi prekinitve lige. Kitajci so po trditvah časnika Daily Mail pojasnili, da storitev nima več takšne vrednosti kot ob sklenitvi pogodbe. Premier league je nato odstopila od pogodbe.
Vodstvo lige je zatrdilo, da gre zgolj za ukrep zaradi neizpolnjevanja plačilne obveznosti Kitajcev, nekateri angleški mediji pa namigujejo na politična nesoglasja med Kitajci na eni strani in ZDA ter Britanci na drugi. Britanska vlada je med drugim prepovedala kitajskemu podjetju Huawei sodelovanje pri gradnji omrežja 5G na Otoku.
583 milijonov evrov je bila vredna pogodba med Angleži in Kitajci, ki so jo nedavno prekinili Otočani.
Decembra lani je kitajska državna televizija CCTV umaknila prenos tekme med Arsenalom, za katerega igra Mesut Özil, in Manchester Cityjem, ker je nemški Turek podprl kitajsko muslimansko manjšino Ujgure.
Investicije spodbuja Xi Jinping
Tudi kitajski lastnik Southamptona naj bi iskal kupca za klub, že prej je odšel kitajski sponzor LD Sports, po trditvah angleških novinarjev pa želi prodati svoje naložbe tudi lastnik Granade in Parme.
Kitajci imajo na stari celini več nogometnih investicij, nogomet je namreč na Kitajskem vse bolj priljubljen in tudi tamkajšnji predsednik Xi Jinping, ki je velik ljubitelj te igre z žogo, želi doseči njen dvig kakovosti na Kitajskem. Kot gobe po dežju so zrasle številne akademije, klubi novačijo nogometne zvezde iz Evrope in Južne Amerike ter želijo prek lastniških povezav na stari celini priti do ustreznega znanja in »tehnologije«.
Trener Antonio Conte in kapetan Samir Handanović želita spisati uspešno zgodbo v taboru Interja, ki ga poganja kitajski kapital. FOTO: Miguel Medina/AFP
Ob dejstvu, da sta konglomerata Hisense in Alibaba (prek storitve Alipay) pokrovitelja nacionalnih tekmovanj pod dežnikom Uefe, je morda najodmevnejši in »najtežji« kitajski nogometni posel v Milanu. Inter namreč gradi šampionsko zgodbo prav s kapitalom podjetja Suning, del katerega je tudi omenjeni PPTV, ki je dobil košarico v Angliji. Konglomerat Suning je drugo največje zasebno podjetje na Kitajskem.
Milanski klub vodi sin večinskega lastnika Steven Zhang – nedavno je podaljšal pogodbo s slovenskim vratarjem Samirjem Handanovićem do junija 2022 –, ki ne skriva ambicij po prvem mestu v Italiji in Uefini ligi prvakov.
