Cepljenje v EU
Bitka za odmerke na pandemičnih okopih
Slovenija se je najprej odpovedala delu kontingenta cepiva Pfizer-Biontech, a trdi, da je »pomanjkanje« nadomestila.
Odpri galerijo
V EU še čakajo na oceno Eme o AstraZeneci. Nekaj držav članic je pri naročanju cepiv taktiziralo. Tudi Slovenija je sprva pričakovala največ od AstraZenece. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
»V več državah članicah je položaj s covidom-19 alarmanten,« je po zasedanju zdravstvenih ministrov EU povedala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. Število okužb se ponekod spet hitro povečuje, negotovost je velika v povezavi z grožnjo novih različic virusa.
V očeh ciprske komisarke je hitro cepljenje ključno za znižanje števila okuženih. Za Unijo sta največji težavi premajhna proizvodnja in dobava. Države članice je pozvala, naj uporabijo vse razpoložljivo cepivo. »Vsak odmerek šteje,« je povedala. Tako bi lahko bolje zaščitili najranljivejše, starejše in zdravstvene delavce. Po podatkih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo do zdaj distribuiranih 62,3 milijona odmerkov. Po zadnjih podatkih ECDC jih je bilo uporabljenih 48,1 milijona ali dobre tri četrtine odstotka.
Prvi odmerek cepiva je v EU prejelo že devet odstotkov prebivalcev. Evropska komisija se je uskladila za hitrejšo dobavo desetih milijonov odmerkov Pfizer-Biontechovega cepiva. Tako da bo skupna dobavljena količina tega cepiva v letošnjem drugem četrtletju dosegla več kot 200 milijonov ali dve tretjini načrtov za drugo četrtletje. Cilj Unije je, da bi do konca poletja cepili 70 odstotkov prebivalcev. Glede na številne zaplete z dobavami in druge težave, predvsem z AstraZeneco, na katero je »stavilo« več držav članic, ni gotovo, da bo cilj dosežen.
Prekinitev cepljenja z AstraZeneco številnih državah članic bo povzročila najmanj nekajdnevne zamude in druge zaplete. Direktorica Eme Emer Cooke je pojasnila, da po njihovi oceni v času, ko raziskave še trajajo, koristi od cepiva AstraZenece še vedno pretehtajo tveganja. Videti je, da pojavnost krvnih strdkov pri cepljenih ni višja kot pri splošni populaciji, je pojasnila. Ker so skrbi glede strdkov resne, pa morajo biti temeljito proučene. Takšen položaj je bil pričakovan, saj so pri cepljenju milijonov ljudi neizogibni pojavi bolezni po cepljenju.
Tako strokovnjaki v agenciji preverjajo, ali do tega prihaja naključno ali kot stranski učinek cepljenja. Cookova je povedala, da njihove odločitve temeljijo na znanstveni podlagi. Pri prekinitvi uporabe tega cepiva so bili marsikje očitni tudi politični motivi. »Naše delo je zagotoviti, da so izdelki, ki jih odobrimo, varni in jim evropski državljani lahko zaupajo,« je povedala. Oceno znanstvenikov Eme, ki bo podlaga za nadaljnje odločitve držav članic, bodo objavili jutri. Izrazila pa je skrb, da bo zadnje dogajanje morda vplivalo na zaupanje v cepiva.
Vse večje težave v Uniji povzroča različna hitrost cepljenja po državah članicah. To ni povezano le z drugačno logistiko in učinkovitostjo cepljenja, temveč tudi s preteklimi odločitvami o izbiri cepiv. Zaradi tega bi se v prihodnjih mesecih lahko pojavile še večje razlike med njimi. Minister za zdravje Janez Poklukar je po zasedanju s kolegi iz EU ocenil, da bi cepivo moralo biti ustrezno porazdeljeno. Opozoril je na dvome o tem, kako so razlike nastale. Izrazil je pričakovanje, da se bodo v prihodnjih dneh stvari razjasnile.
Z zdravstvenega ministrstva so sinoči sporočili, da je Slovenija v prvi fazi izkoristila 100-odstotno možnost nabave cepiva Pfizer-Biontech v deležu prebivalcev EU (pro rata). Jeseni da se niso izrekli – računajoč na AstraZeneco, ki je bila z vidika tehnološkega razvoja najdlje – za možnost opcijskega naročila. Dodatno pa so se odločili za maksimalne možne količine po menjavi vodenja zdravstvenega resorja. Tako da je danes zagotovljenih 936.000 odmerkov iz prve pogodbe, 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini, čakajo pa še na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer-Biontech.
Pojasnili so, da so izkoristili vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih opcijskih naročil (Moderna in Pfizer-Biontech), ko so pričakovali skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec decembra 2020 oziroma na začetku januarja. Tako da je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri Moderni in Pfizer-Biontechu. Ker se je odločila, da ne bo sodelovala pri naročilu opcijskega Pfizer-Biontechovega 100-milijonskega kontingenta, bo Slovenija do sredine leta prejela manj odmerkov tega cepiva. Iz tega svežnja bi bila upravičena do okoli 470.000 odmerkov. Nadaljnja naročila so razporejena čez celo leto.
Naknadno je prejela potrditev dodatne ponudbe Pfizer-Biontecha (na podlagi dodatnega skupnega naročila evropske komisije) v obsegu, ki da presega prejšnji primanjkljaj pri njem. Enako da velja tudi za Moderno, kjer še pričakujejo končno potrditev naročila.
V evropski komisiji so se sicer postavili po robu voditeljem šesterice držav članic na čelu z avstrijskim premierom Sebastianom Kurzem (tudi predsednik vlade Janez Janša je med njimi), ki so kritizirali potek delitve cepiv, ki je privedel do razlik. Tako da ni bilo nobenega tajnega mehanizma odločanja. Da se bodo odpovedale delu kontingenta nekega cepiva, ki jim je pripadlo, so se države članice odločile same. Stvari naj bi se sicer izravnale. Evropska komisija bo danes predstavila svoj načrt za izhod iz omejitvenih ukrepov. Ključni del je zeleno digitalno potrdilo, ki bi olajšalo potovanja.
V očeh ciprske komisarke je hitro cepljenje ključno za znižanje števila okuženih. Za Unijo sta največji težavi premajhna proizvodnja in dobava. Države članice je pozvala, naj uporabijo vse razpoložljivo cepivo. »Vsak odmerek šteje,« je povedala. Tako bi lahko bolje zaščitili najranljivejše, starejše in zdravstvene delavce. Po podatkih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo do zdaj distribuiranih 62,3 milijona odmerkov. Po zadnjih podatkih ECDC jih je bilo uporabljenih 48,1 milijona ali dobre tri četrtine odstotka.
Prvi odmerek cepiva je v EU prejelo že devet odstotkov prebivalcev. Evropska komisija se je uskladila za hitrejšo dobavo desetih milijonov odmerkov Pfizer-Biontechovega cepiva. Tako da bo skupna dobavljena količina tega cepiva v letošnjem drugem četrtletju dosegla več kot 200 milijonov ali dve tretjini načrtov za drugo četrtletje. Cilj Unije je, da bi do konca poletja cepili 70 odstotkov prebivalcev. Glede na številne zaplete z dobavami in druge težave, predvsem z AstraZeneco, na katero je »stavilo« več držav članic, ni gotovo, da bo cilj dosežen.
V več državah članicah EU je položaj s covidom-19 skrb vzbujajoč, zato šteje vsak odmerek cepiva, je povedala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. FOTO: John Thys/AFP
Ema želi temeljit pregled
Prekinitev cepljenja z AstraZeneco številnih državah članic bo povzročila najmanj nekajdnevne zamude in druge zaplete. Direktorica Eme Emer Cooke je pojasnila, da po njihovi oceni v času, ko raziskave še trajajo, koristi od cepiva AstraZenece še vedno pretehtajo tveganja. Videti je, da pojavnost krvnih strdkov pri cepljenih ni višja kot pri splošni populaciji, je pojasnila. Ker so skrbi glede strdkov resne, pa morajo biti temeljito proučene. Takšen položaj je bil pričakovan, saj so pri cepljenju milijonov ljudi neizogibni pojavi bolezni po cepljenju.
Tako strokovnjaki v agenciji preverjajo, ali do tega prihaja naključno ali kot stranski učinek cepljenja. Cookova je povedala, da njihove odločitve temeljijo na znanstveni podlagi. Pri prekinitvi uporabe tega cepiva so bili marsikje očitni tudi politični motivi. »Naše delo je zagotoviti, da so izdelki, ki jih odobrimo, varni in jim evropski državljani lahko zaupajo,« je povedala. Oceno znanstvenikov Eme, ki bo podlaga za nadaljnje odločitve držav članic, bodo objavili jutri. Izrazila pa je skrb, da bo zadnje dogajanje morda vplivalo na zaupanje v cepiva.
Vse večje težave v Uniji povzroča različna hitrost cepljenja po državah članicah. To ni povezano le z drugačno logistiko in učinkovitostjo cepljenja, temveč tudi s preteklimi odločitvami o izbiri cepiv. Zaradi tega bi se v prihodnjih mesecih lahko pojavile še večje razlike med njimi. Minister za zdravje Janez Poklukar je po zasedanju s kolegi iz EU ocenil, da bi cepivo moralo biti ustrezno porazdeljeno. Opozoril je na dvome o tem, kako so razlike nastale. Izrazil je pričakovanje, da se bodo v prihodnjih dneh stvari razjasnile.
Slovenija je preveč taktizirala
Z zdravstvenega ministrstva so sinoči sporočili, da je Slovenija v prvi fazi izkoristila 100-odstotno možnost nabave cepiva Pfizer-Biontech v deležu prebivalcev EU (pro rata). Jeseni da se niso izrekli – računajoč na AstraZeneco, ki je bila z vidika tehnološkega razvoja najdlje – za možnost opcijskega naročila. Dodatno pa so se odločili za maksimalne možne količine po menjavi vodenja zdravstvenega resorja. Tako da je danes zagotovljenih 936.000 odmerkov iz prve pogodbe, 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini, čakajo pa še na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer-Biontech.
Pojasnili so, da so izkoristili vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih opcijskih naročil (Moderna in Pfizer-Biontech), ko so pričakovali skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec decembra 2020 oziroma na začetku januarja. Tako da je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri Moderni in Pfizer-Biontechu. Ker se je odločila, da ne bo sodelovala pri naročilu opcijskega Pfizer-Biontechovega 100-milijonskega kontingenta, bo Slovenija do sredine leta prejela manj odmerkov tega cepiva. Iz tega svežnja bi bila upravičena do okoli 470.000 odmerkov. Nadaljnja naročila so razporejena čez celo leto.
Šesterica osmoljencev
Naknadno je prejela potrditev dodatne ponudbe Pfizer-Biontecha (na podlagi dodatnega skupnega naročila evropske komisije) v obsegu, ki da presega prejšnji primanjkljaj pri njem. Enako da velja tudi za Moderno, kjer še pričakujejo končno potrditev naročila.
V evropski komisiji so se sicer postavili po robu voditeljem šesterice držav članic na čelu z avstrijskim premierom Sebastianom Kurzem (tudi predsednik vlade Janez Janša je med njimi), ki so kritizirali potek delitve cepiv, ki je privedel do razlik. Tako da ni bilo nobenega tajnega mehanizma odločanja. Da se bodo odpovedale delu kontingenta nekega cepiva, ki jim je pripadlo, so se države članice odločile same. Stvari naj bi se sicer izravnale. Evropska komisija bo danes predstavila svoj načrt za izhod iz omejitvenih ukrepov. Ključni del je zeleno digitalno potrdilo, ki bi olajšalo potovanja.
