Za moške niso več glavni morilec
Povezujmo se s srcem, se glasi geslo letošnjega svetovnega dneva, ob katerem strokovnjaki znova opozarjajo na bolezni srca in ožilja, ki vsako leto vzamejo kar 18,6 milijona življenj po vsem svetu, in spodbujajo k hitremu razvoju digitalne oskrbe za zmanjšanje neenakosti pri preprečevanju, obvladovanju, ugotavljanju ter zdravljenju bolezni srca in ožilja.
Dolga pot do cilja
Kot strokovnjaki že vseskozi opozarjajo, sta preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni ključna za preprečevanje poznejših zapletov in uspešno zdravljenje, zlasti med pandemijo, ko mnogi odlašajo z obiskom pri zdravniku. A zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris in arterijska hipertenzija, pa tudi sladkorne bolezni, ki je velik dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, rešuje in izboljšuje življenja.
Leta 2019 je bilo 26 odstotkov vseh receptov izdanih za zdravljenje bolezni obtočil.
Tu smo v Sloveniji v zadnjih 30 letih naredili velik korak, je ponosen prim. Matija Cevc,. dr. med., predsednik Društva za srce, z UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni: »Tako se je umrljivost zaradi teh bolezni pomembno zmanjšala (za skoraj 50 odstotkov) in za moško populacijo srčno-žilne bolezni niso več glavni morilec. Leta 2019 so povzročile med ženskami 45 odstotkov vseh smrti in med moškimi 31 odstotkov oziroma 38 odstotkov vseh smrti leta 2019. Tako so za ženski del Slovenije še vedno na prvem mestu, poleg tega je bilo leta 2019 kar 26 odstotkov vseh receptov izdanih za zdravljenje bolezni obtočil, za kar smo porabili 76 milijonov evrov. Pred nami je še zelo dolga pot do cilja, ko bomo lahko rekli, da srčno-žilne bolezni niso več pomembne težave zdravstva. Ravno zato je tako pomembno njihovo preprečevanje. Ko je potrebno zdravljenje, smo že v zamudi.«
Ne omahujmo!
»Pri nekaterih simptomih in znakih s področja kardioloških bolezni moramo vsekakor nemudoma klicati 112: tiščoča bolečina v prsih, ki se pojavlja pri vse manjših naporih ali v mirovanju (še posebno kadar ne popusti), novonastalo dušenje v mirovanju ali ob majhnih naporih (oz. poslabšanje), kratkotrajne izgube zavesti, občutek nerednega ali prepočasnega utripanja srca v kombinaciji z gornjimi simptomi, nenadna enostranska ohromelost, odpoved govora, nenadna bledica in bolečina okončine, na novo otekla okončina brez predhodne poškodbe. Pri drugih težavah se najprej obrnemo na svojega izbranega zdravnika ali specialista,« opozarja dr. Hugon Možina, dr. med., vodja internistične prve pomoči na UKC Ljubljana.
Redna telesna dejavnost
Skrbi ga tudi, da se je med letoma 2012 in 2016 delež državljanov s povišano ravnijo holesterola povečal za dva odstotka, med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo pa za kar 4,9! Leta 2018 je kadilo kar 23,1 odstotka Slovencev, povečuje pa se tudi delež debelih, med katerimi izstopajo predvsem moški, ki živijo v vaškem okolju: »Zdi se, da je obdobje covida te skrb vzbujajoče številke še povišalo, to pa velja zlasti za mladino. A z zelo enostavnimi ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in povišanega krvnega tlaka. Skupni imenovalec za te dejavnike tveganja je namreč čezmerna telesna teža in debelost, kar se praviloma začne že v otroštvu oziroma mladosti. Po drugi strani vemo, da zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti nekoliko intenzivnejša, z leti pa se mora prilagajati starosti, lahko prispeva pomemben delež k preprečevanju teh klasičnih dejavnikov tveganja in posledičnih bolezni obtočil. Seveda pa mora biti uravnotežena tako, da mladostnik pridobiva zmogljivost in gibljivost, tudi pretiravanje je lahko škodljivo.«
