KOT GLAVNA JED ALI PRILOGA
Testenine iz stročnic
Špageti, rezanci, makaroni, metulji, svedrčki so lahko iz bele pšenične moke; Azijci prisegajo na riževe, slastne so tudi lečne.
Odpri galerijo
V želji po brezglutenskih testeninah si privoščimo tudi ajdove. FOTO: Rezkrr/Getty Images
Čeprav so mnogi prepričani, da so testenine jed iz pšenične moke, ki so jo izumili Italijani, ni tako. Prvi so jih pripravili Kitajci, in zgodovina pravi, da jih je v njihovo evropsko domovino Italijo prinesel Marco Polo. Danes so razširjene tako rekoč po vsem svetu, izdelujejo pa jih v skorajda neskončnem številu oblik. Najbolj znani so špageti, rezanci in makaroni, k temu pa prištejmo še svedre, metulje, zvezdice, školjke ... Mojstri testenin se poigravajo tudi z barvami in okusi, obogatijo jih z različnimi naravnimi dodatki, pomaranče jim dajo prelepo oranžno barvo, limone rumenkasto in rdeča pesa rdečo, zelene so kajpak z dodatkom špinače, najdemo tudi črne, turkizno modre in bordo rdeče. Lahko jih pripravljamo kot glavno jed ali prilogo z različnimi omakami, tudi kot jušno zakuho.
Osnovna surovina za testenine je bela pšenična moka, Kitajci oziroma Azijci prisegajo tudi na riževe rezance. Ker vemo, da z uživanjem testa iz bele moke ne gre pretiravati, jih kuharji in proizvajalci pripravljajo tudi iz drugih vrst moke. Sprva so začeli z bolj zdravimi žitnimi mokami, na primer polnozrnatimi ali pirinimi, potem so prišle na vrsto brezglutenske, ki jih naredijo iz ajdove ali koruzne moke. Če se želimo povsem izogniti žitom, v specializiranih in bolje založenih živilskih trgovinah pobrskajmo za testeninami iz stročnic. Prava rešitev za ljubitelje testenin, ki ne želijo preveč grešiti, so testenine iz leče, čičerike ali fižola mungo oziroma soje. Testenine iz stročnic so bogat vir ogljikovih hidratov, poleg tega pa jih odlikuje še visoka vsebnost beljakovin, sicer pa jih je po videzu in teksturi skorajda težko ločiti od navadnih, le da imajo lečne lepo oranžno barvo, na primer. Po okusu so drugačne od žitnih, kar pa ne pomeni, da so manj okusne. Pripravimo jih podobno kot običajne testenine, skuhamo jih v slani vodi, pri čemer moramo biti še bolj previdni, da jih ne razkuhamo. Zraven se podajo vse vrste omak, mesnih, zelenjavnih ali sirnih pa tudi sladkih. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da so od običajnih testenin precej dražje, saj je za kilogram praviloma treba odšteti deset ali več evrov.
Pripravljamo jih kot glavno jed ali prilogo z različnimi omakami, tudi kot jušno zakuho.
Osnovna surovina za testenine je bela pšenična moka, Kitajci oziroma Azijci prisegajo tudi na riževe rezance. Ker vemo, da z uživanjem testa iz bele moke ne gre pretiravati, jih kuharji in proizvajalci pripravljajo tudi iz drugih vrst moke. Sprva so začeli z bolj zdravimi žitnimi mokami, na primer polnozrnatimi ali pirinimi, potem so prišle na vrsto brezglutenske, ki jih naredijo iz ajdove ali koruzne moke. Če se želimo povsem izogniti žitom, v specializiranih in bolje založenih živilskih trgovinah pobrskajmo za testeninami iz stročnic. Prava rešitev za ljubitelje testenin, ki ne želijo preveč grešiti, so testenine iz leče, čičerike ali fižola mungo oziroma soje. Testenine iz stročnic so bogat vir ogljikovih hidratov, poleg tega pa jih odlikuje še visoka vsebnost beljakovin, sicer pa jih je po videzu in teksturi skorajda težko ločiti od navadnih, le da imajo lečne lepo oranžno barvo, na primer. Po okusu so drugačne od žitnih, kar pa ne pomeni, da so manj okusne. Pripravimo jih podobno kot običajne testenine, skuhamo jih v slani vodi, pri čemer moramo biti še bolj previdni, da jih ne razkuhamo. Zraven se podajo vse vrste omak, mesnih, zelenjavnih ali sirnih pa tudi sladkih. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da so od običajnih testenin precej dražje, saj je za kilogram praviloma treba odšteti deset ali več evrov.
