AKTIVNI IN ZDRAVI

Poplava prehranskih nasvetov: kako izbrati pravega zase?

Človekov način življenja se je v sodobnem času korenito spremenil, prav tako njegov način prehranjevanja. Na eni strani obilo predelanih, presladkih in premastnih živil, na drugi poplava trendovskih diet in prehranskih smernic.
Fotografija: Način prehranjevanja mora biti prilagojen posamezniku. FOTO: Kucherav Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Način prehranjevanja mora biti prilagojen posamezniku. FOTO: Kucherav Getty Images/istockphoto

O tem, kako naj vsak zase najde zdrav in uravnotežen način prehranjevanja, smo se pogovarjali s prehransko strokovnjakinjo dr. Tadejo Jakus.

Zasuti z informacijami, kako, kdaj in s čim se prehranjevati, pogosto pozabimo na osnove – kaj naš organizem dejansko potrebuje za optimalno delovanje. »Potrebo po hranilih najlažje pokrijemo, hkrati pa imamo tudi nadzor nad količino, če se držimo načel zdravega krožnika,« je v uvodu dejala profesorica s katedre za prehransko svetovanje – dietetiko na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Pri tem gre za uravnotežen vnos makro- in mikrohranil.

Izberite ustrezno vrsto hranil

Ogljikovi hidrati, ki so glavni vir energije za naše telo, so različnih vrst, za bolj zdrav način prehranjevanja raje izberimo sestavljene (polnozrnata žita, stročnice) kot enostavne (bela moka, sladkorji). »Ti namreč povzročijo, da se raven krvnega sladkorja hitro dvigne, kar nam pride prav ob športni dejavnosti, ob sedečem načinu življenja pa lahko kronično nihanje ravni krvnega sladkorja poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja ter debelosti,« je pojasnila dietetičarka.

Pomemben vir energije so tudi maščobe, a je težava v tem, da jih je v naši prehrani pogosto preveč. »Zlasti nasičene maščobe (maslo, smetana, mast, kokosovo olje) je bolje nadomestiti z zdravimi, nenasičenimi, ki so v ribah, oreščkih, avokadu in oljčnem olju. Naši jedilniki so velikokrat osiromašeni z omega-3-maščobnimi kislinami, ki pa so znane po svojih protivnetnih lastnostih in pozitivnem vplivu na srce in ožilje, možgane, vid in druge telesne funkcije. Najdemo jih predvsem v ribah (npr. losos, skuša, sardine), lanenih semenih, semenih čije, orehih in nekaterih rastlinskih oljih (npr. laneno olje, olje ogrščice), zato je ta živila dobro pogosteje vključiti v naš dnevni jedilnik,« je svetovala.

Upoštevajmo načela zdravega krožnika. FOTO: Tbralnina Getty Images
Upoštevajmo načela zdravega krožnika. FOTO: Tbralnina Getty Images

Tu pa so seveda še vitamini in minerali – ključni za številne biološke procese v telesu, vključno s presnovo, imunsko funkcijo in rastjo, delovanjem živčnega sistema. Prav tako je izjemnega pomena ustrezna hidracija, ki je ključna za pravilno delovanje telesa.

Superživila iz našega okolja

Človek je nekdaj živel od hrane, ki jo je lahko lovil in nabral v svojem okolju – divjad, ribe, sadje, zelenjavo, oreščke in semena. Njegova prehrana je bila bogata z beljakovinami, vlakninami, zdravimi maščobami, vitamini in minerali. V moderni sedeči dobi pa je naš način prehranjevanja zaznamovan s hitro pripravljeno in predelano hrano. V iskanju bližnjic in čudežnih rešitev, ki jih dandanes ponuja prehranska industrija, pa tako pogosto prisegamo na »superživila«, ki naj bi vsebovala visoke vrednosti vitaminov, mineralov in antioksidantov ter zato pozitivno delovala na zdravje in dobro počutje. Jakus na tem mestu opozarja, da gre pri »superživilih« pogosto zgolj za marketinški izraz, po drugi strani pa imamo dejansko pred nosom kar nekaj takšnih živil: »Prednost teh naših superživil je, da so veliko cenejša, dostopnejša in imajo bogato hranilno sestavo. Trenutno denimo rastejo šparglji, čemaž, regrat, koprive, zato res ni potrebe, da praznimo denarnice za različne eksotične različice.«

Čas je za šparglje. FOTO: Eyecrave Productions Getty Images
Čas je za šparglje. FOTO: Eyecrave Productions Getty Images

Postenje kot del vsakdana

Prav tako živimo v času, ko v hitrem obtoku informacij na dan prihajajo vedno novi načini prehranjevanja in različne diete. Eden takšnih trendov je prekinitveni post, ko se posameznik odpove hranjenju v določenem obdobju dneva. »Danes se prepogosto dogaja, da ljudje nimajo urejenega ritma prehranjevanja, jedo pogosto in v poznih večernih urah, po drugi strani pa v želji po boljšem zdravju, počutju, videzu pogosto nasedajo različnim zapisom, da bo izključitev živila ali celo skupine živil dala čudovite rezultate. Če za to ne obstajajo zdravstveni razlogi (npr. celiakija, alergije), potem lahko z vsakim takšnim ekstremnim odpovedovanjem in eksperimentiranjem telesu naredimo več škode kot koristi,« je povedala o sledenju prehranskim nasvetom, ki jih mnogokrat delijo ljudje brez ustreznih kompetenc.

Prehranjevanje, prilagojeno posamezniku

Vitamini in minerali so ključni za številne biološke procese v telesu, vključno s presnovo, imunsko funkcijo in rastjo, delovanjem živčnega sistema. FOTO: Shutterstock
Vitamini in minerali so ključni za številne biološke procese v telesu, vključno s presnovo, imunsko funkcijo in rastjo, delovanjem živčnega sistema. FOTO: Shutterstock
Večji dostop informacij o prehranjevanju je tako lahko dvorezen meč, treba je znati oceniti, ali so informacije na spletu resnične, ali je neka dieta ali živilo primerno in sploh potrebno za nas. »Vedno bolj se ukvarjamo s tem, da bi načrtovanje prehrane moralo biti individualno, saj smo si ljudje med seboj zelo različni. Na naše prehranjevanje vplivajo genetika, fiziološke značilnosti, zdravstveno stanje, prehranske preference, življenjski slog. Različni ljudje imajo različne prehranske potrebe, cilje in zdravstvena stanja, zato je pomembno razumeti, da se prehrana lahko prilagodi posameznikovim potrebam,« je o pomenu individualnega pristopa dejala dietetičarka. Šele ko bo zdrav način prehranjevanja popolnoma prilagojen posamezniku, bo namreč lahko postal tudi del njegovega življenjskega sloga in ne zgolj trenutni trend.


Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije