Pogosto na stranišču?

Pogosteje slišimo za kronično vnetno črevesno bolezen (zlasti 19. maja, ko je svetovni dan KVČB), imunsko pogojeno bolezen, za katero je značilno vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi, od ust do zadnjika. KVČB je skupno ime za ulcerozni kolitis (vnetje prizadene le vrhnjo plast debelega črevesa) in hujšo crohnovo bolezen (pojavi se v katerem koli delu prebavne cevi, vnetje pa lahko zajame vse plasti črevesne stene, mezenterij in bezgavke ob črevesu). Bolezen ni popolnoma ozdravljiva, pri nas jo ima približno 7500 ljudi, v Evropi 2,2 milijona, v svetu pet milijonov, prizadene tako moške kot ženske.
Vzrok nastanka ni povsem pojasnjen, pravi Mateja Saje, predsednica Društva za KVČB. »Pomembno vlogo pri njenem nastanku in razvoju imajo genetski, imunski in okoljski dejavniki, tudi kajenje, zdravila proti bolečinam in dolgotrajen negativen stres. Obstaja hipoteza, da se imunski sistem človeka z genetsko nagnjenostjo h KVČB čezmerno odzove na napad virusov ali bakterij.« Značilni so zagoni vnetja in različno dolga obdobja umiritve, pojasnjuje predsednica. »Običajno se pojavi med 15. in 35. letom, pojavnost pa narašča tudi pri otrocih.« Najpogostejša je v razvitih državah, verjetno zaradi hitrega načina življenja in

neprimerne prehrane.

Okrnjeno življenje

Sogovornica pravi, da je »za uspešno obvladovanje KVČB, predvsem crohnove bolezni, ključno dovolj zgodnje odkritje in vsakemu bolniku prilagojeno zdravljenje. Obdobje do postavitve končne diagnoze in začetka ustreznega zdravljenja je izjemno negotovo, stresno ter psihično in fizično naporno, zato je pomembno, da družinski zdravnik čim hitreje prepozna bolezen in pacienta napoti k specialistu gastroenterologu.«

Po katerih znakih lahko sklepamo, da imamo KVČB? »Bolečine in krči v predelu trebuha, pogostejša ali dolgotrajna izčrpanost in utrujenost, pogosto odvajanje mehkega blata s primesjo sluzi ali krvi in neželena izguba telesne teže. Otroci in mladostniki pogosto zaostajajo v rasti in pubertetnem razvoju. Drugi znaki so lahko še povišana temperatura, nočno znojenje, bolečine v sklepih in kosteh, pomanjkanje teka, otekline sklepov, slabokrvnost in osteoporoza.« Napotitev h gastroenterologu je potrebna, če bolečine in driske po dveh tednih ne minejo in je na blatu tudi kri, odvajanje pa je pogosto tudi ponoči, poudarja sogovornica. »S hitrim odkritjem in uvedbo zdravljenja preprečimo številne zaplete, ki jih prinaša razvita in dlje časa trajajoča bolezen.«
Vse naštete težave zelo poslabšajo kakovost življenja bolnikov in posredno svojcev. Zaradi izčrpanosti, utrujenosti, bolečin in krčev se zmanjša delovna storilnost (brezposelnih je vsaj 40 odstotkov ljudi s crohnovo boleznijo), moteno je izobraževanje in omejeni so za zdrave ljudi povsem samoumevni vsakodnevni opravki, trpi partnerski odnos, samopodoba se poslabša … »Zaradi zelo pogoste uporabe stranišča morajo prav vse poti zunaj doma skrbno načrtovati.« A ob ustrezni terapiji in prilagojenem življenjskem slogu so lahko aktivni, zaposleni, se izobražujejo, ukvarjajo s športom in normalno potujejo, optimistično sklene Mateja Saje, ki ima tudi sama crohnovo bolezen, po zdravljenju z biološkimi zdravili (ki je sledilo operacijam in drugim zdravilom) pa se ji je kakovost življenja bistveno izboljšala.