Ne le hrana, tudi ti štirje dejavniki višajo krvni sladkor
Hrana seveda vpliva na količino sladkorja v krvi. Ogljikovi hidrati, ne glede na to, ali so zaužiti s sadjem ali slaščicami, se v telesu pretvorijo v glukozo. Uživanje z njimi bogate hrane, zlasti če ta ne vsebuje vlaknin, lahko drastično poviša raven krvnega sladkorja.
Ni pa hrana edina stvar, ki na to vpliva. Obstajajo še drugi dejavniki tveganja, nanje opozarjajo na portalu Mind Body Green.
Stres
Kadar smo v stresu, se v telesu sproščata hormona adrenalin in kortizol. Če gre za kratkotrajen stres, ta dva hormona povečujeta pozornost in dvigneta raven energije, kar pomeni, da količina krvnega sladkorja naraste.
Učinek je prav za prav koristen: več energije je zaželene, kadar se mora telo soočati z nevarnimi oziroma stresnimi situacijami. In ko te minejo, se zadeve vrnejo v normalno stanje.
Težave nastanejo, kadar je stres stalno prisoten. Pa naj bo zaradi finančnih skrbi, odnosa, službe, starševstva ali česar koli drugega.
Kronični stres je dandanes na žalost pogost, prav ta pa je tisti, ki negativno vpliva na hormonski sistem in tudi na količino krvnega sladkorja.
Slab spanec
Spanec na več načinov slabo vpliva na raven krvnega sladkorja. Pomanjkanje spanca dviguje količino kortizola v telesu in tako kot pri stresu, povišuje raven glukoze v krvi.
Pomanjkanje spanca vodi v utrujenost, kadar smo utrujeni, večkrat posegamo po tako imenovani tolažilni hrani, ki zaradi sestave dviga raven sladkorja v krvi.
Premalo spanca vpliva na količino hormonov, ki uravnavajo občutke lakote in sitosti, kar pomeni, da smo utrujeni bolj lačni, jemo pogosteje in več ter tako višamo tveganje za previsoko raven krvnega sladkorja.
Premalo telesne aktivnosti
Pomanjkanje gibanja je povezano s povišano ravnjo krvnega sladkorja. Mišice namreč med gibanjem potrebujejo gorivo, ki ga dobijo iz v krvi prisotne glukoze.
Leta 2022 so znanstveniki dokazali, da že pet minut hoje po jedi zniža raven sladkorja v krvi, več in intenzivnejša, kot je vadba, boljši je njen učinek.
Čas obrokov
Ne samo kaj, pomembno je tudi, kdaj jemo. Telo je z vidika presnove najaktivnejše zjutraj, tedaj najhitreje razgrajuje hrano in izkorišča v njej prisotne snovi.
Pozno večerni obroki in obroki tik pred spancem so povezani z daljšim zadrževanjem glukoze v krvi.
Če je večerja pri vas največji dnevni obroki, jo tudi z vidika krvnega sladkorja zaužite vsaj tri ure pred spanjem.
