Ko zboli srce, je treba zdraviti tudi strah

Trenutne kardiološke smernice, tako pri nas kot v Evropi, po srčnem infarktu najprej svetujejo trimesečno ambulantno rehabilitacijo. V tem času bolniki, ki so preživeli koronarni dogodek, trikrat na teden vadijo pod strokovnim nadzorom s spremljanjem EKG-krivulje, krvnega tlaka, frekvence srčnega utripa in morebitnih neželenih znakov. »Poleg vadbe bolniku omogočimo, da stopi na pot opolnomočenja. Tako pridobi znanje, veščine in informacije, da se lahko uspešno sooči s svojo boleznijo in spopade z dejavniki tveganja, ki so povzročili akutni dogodek. Dobro spozna potek bolezni, morebitne zaplete in poti, kako lahko prepreči ponovitev dogodka,« je o procesu okrevanja povedal prim. Janez Poles, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, sicer tudi predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije.

V teh so lahko bolniku v izjemno podporo in pomoč. V sklopu društev namreč posameznik najlažje in najuspešneje izvaja t. i. vseživljenjsko rehabilitacijo, ki se začne po treh mesecih obiskovanja ambulante. Da bo lahko vzroke in posledice srčno-žilne bolezni obvladoval v nadaljnjem življenju, bo potreboval veliko predanost, vztrajnosti in motivacije – ta je pogosto takoj po infarktu zelo visoka, nato pa hitro upada in mnogokrat vodi nazaj k starim vzorcem nezdravih navad. V društvih, ki so trdno povezana s kardiovaskularno stroko, z različnimi ukrepi in stalnim pretokom informacij spodbujajo to motiviranost za redno izvajanje telesne vadbe, uživanje varovalne prehrane, zagotavljajo pa tudi psihosocialno podporo, ki je v tem času veliko pomembnejša, kot si marsikdo predstavlja.

Za obvladovanje ateroskleroze in z njo povezanih srčno-žilnih obolenj je najpomembnejša preventiva z zdravim življenjskim slogom na čelu. FOTO: Magicmine Getty Images

Anksiozne motnje pri skoraj polovici bolnikov

Na vprašanje, zakaj se po infarktu ali drugih srčnih boleznih tako pogosto pojavijo psihološke težave, kot so depresija, anksioznost in tesnoba, od kod izvirajo in kako jih reševati, Poles odgovarja tako: »Srce, ta neumorna biološka črpalka, je za človeka še vedno simbol ljubezni, zdravja, življenja in moči. Ko zboli, nas prevzame strah. Strah pred minevanjem in smrtjo. Po umiritvi akutne simptomatike se počutje nekoliko izboljša, strah pred ponovitvijo dogodka in smrtjo pa ostaja. Če ga s psihoterapevtsko podporo ne razblinimo, se bo razvil v morečo depresijo.« Sogovornik navaja, da ima kar 45 odstotkov bolnikov po akutnem koronarnem dogodku anksiozne motnje, ki se pri mnogih prevesijo v depresijo. »Rešitev je v kontinuirani pomoči, ki jo lahko omogoča kompleksen strokovni rehabilitacijski tim, vključno s psihologom, psihoterapevtom, osebnim zdravnikom in svojci.«

Trenutek, ko se človek zbudi v bolniški postelji in se zave, da je nenadoma postal srčni bolnik, je šok in po Polesovih izkušnjah ena najtežjih točk okrevanja. Bolečina, strah, sprejem v bolnišnico, intenzivni oddelek, številni aparati, posegi v telo, igle, katetri, infuzije. Strah, negotovost, številne informacije, veliko tudi nerazumljivih, v bolniku pa nešteto vprašanj, na katera v dinamični obravnavi ne dobi takojšnjega odgovora. Primarij poudarja, da je na tem mestu »nujno najti čas in ostati ob bolniku, takoj angažirati svojce, jih pomiriti in jim na razumljiv način pokazati luč na koncu predora. Le tako bodo postali dober partner v zdravljenju svojega sorodnika.«

Srce, ta neumorna biološka črpalka, je za človeka še vedno simbol ljubezni, zdravja, življenja in moči. FOTO: Depositphotos

Nujna opustitev kajenja

Za obvladovanje ateroskleroze in z njo povezanih srčno-žilnih obolenj je najpomembnejša preventiva z zdravim življenjskim slogom na čelu. Ob rednih telesnih aktivnostih in zmerni sredozemski prehrani je treba (z zdravili) obvladovati tudi dejavnike tveganja (holesterol, povišan krvni tlak, debelost in sladkorno bolezen), nujno pa izključiti najnevarnejšega – kajenje. Kadilci, ki opustijo to nezdravo navado, bodo avtomatično prepolovili svoje tveganje za vnovični infarkt ali možgansko kap.

»Nikotin povzroča zoženje krvnih žil, zaradi česar se pretok krvi pomembno manjša. Posledica je zvišanje krvnega tlaka, ki poveča obremenitev srca. Ob tem postajajo periferne žile vse bolj toge, kar spet povzroča porast krvnega tlaka. Kajenje vpliva tudi na razmerje med 'dobrim' holesterolom HDL in 'slabim' LDL v krvi, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Prav tako lahko poveča strjevanje krvi in tveganje za nastanek krvnih strdkov,« je pojasnil Poles in se navezal tudi na uporabo vse bolj priljubljenih elektronskih cigaret. »Mit o varni uporabi elektronskih cigaret se je povsem razblinil, saj vsebujejo različne kemikalije, ki povzročajo odvisnost. Poleg nikotina so lahko prisotne tudi druge snovi (težke kovine, propilen glikol, formaldehid in akrilamid), ki so lahko škodljive za zdravje,« je pojasnil in poudaril, da je dolgoročnih raziskav o uporabi elektronskih cigaret še razmeroma malo, nekateri strokovnjaki pa izražajo skrb glede potencialnih dolgoročnih zdravstvenih tveganj, vključno s poškodbami pljuč, srca in žilja ter tveganji za razvoj raka.

Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni in zdravi