Kaj se zgodi, če jemo, ko nismo lačni
Ni ga junaka, ki nikoli ne bi česa dal v usta, čeprav ni bil lačen. Vzroki za to so različni: včasih je nekaj tako dobro, da se temu ni mogoče upreti, včasih jemo iz vljudnosti, včasih iz dolgočasja, ko smo pred televizijo ali ko smo živčni, napeti, pod stresom.
Skratka, velikokrat jemo, čeprav organizem nima potrebe po hrani. Kaj pa se tedaj dogaja v telesih? Msn ima nekaj odgovorov na to vprašanje.
Dvigne se krvni sladkor
Uživanje hrane, ko nismo lačni, ima lahko negativen vpliv na krvni sladkor. Zlasti to velja, če tedaj posegamo po močno predelani hrani.
Sladki, mastni in prigrizki iz bele moke povzročijo nagel porast krvnega sladkorja, ta prav tako hitro tudi pade in posledično smo na koncu malodušni, utrujeni ter brez prave energije.
Takšni nagli porasti in padci krvnega sladkorja na žalost višajo tveganje za sladkorno bolezen tipa dve.
Poviša se telesna teža
Več hrane, kot pojemo, več energije vnesemo v organizem. Zlasti, če gre za visoko kalorična živila, kakršni prigrizki, ki nam zadišijo tudi, ko nismo lačni, običajno so.
Če ti romajo v usta mimogrede pred televizijo, kjer se v hipu izprazni vrečka čipsa ali banjica sladoleda, se to seveda na dolgi rok odraža na številu na tehtnici.
Odzovejo se prebavila
Prebava je tako fiziološki kot psihološki proces. Vonjanje okusne hrane ali pogled na lepo obložen krožnik v prebavilih spodbudi nešteto procesov.
Kadar nismo pozorni na to, kaj jemo in jemo kar mimogrede, se v prebavilih ne sprošča dovolj potrebnih encimov za presnovo in prebavo hrane, kar vodi v prebavne težave.
Prebavni sistem je v tem primeru za od 30 do 40 odstotkov manj učinkovit, kot kadar smo tudi z mislimi pri hrani, so pokazali podatki raziskave ženske bolnišnice Brigham.
Spremeni se razpoloženje
Hrana, ki jo zaužijemo in način, po katerem jo pojemo, vpliva na razpoloženje. Živila nam velikokrat nudijo tolažbo, med uživanjem dobrot se v možganih sprošča hormon dopamin, ki zagotavlja dobro počutje. A potem, ko količina tega pade, sledi malodušje.
Glede na leta 2001 opravljeno raziskavo lahko hrana v možganih sproži enake procese, kot jih pri zasvojenih uživanje droge: zagotavlja občutek nagrade in ugodja.
Prav zato tedaj, ko smo v stresu ali v stiski, tako diši tako imenovana tolažilna hrana, katere učinek pa je le kratkotrajen.
Poviša se tveganje za nekatere bolezni
Hrana, ki jo jemo, kadar nismo lačni, praviloma vsebuje veliko sladkorja, soli in nezdravih maščob, vse to je povezano z več zdravstvenimi zapleti.
Višajo namreč tveganje za že omenjeno sladkorno bolezen tipa dve, za srčne bolezni in tudi za oslabljen imunski sistem.
Slabši je spanec
Naj večerni prigrizek še tako diši, pametno je razmisliti dvakrat, preden se pogostimo z njim. Košček torte, pice ali testenine, ki so ostale od kosila, pred spanjem niso primerna hrana.
Raziskava univerze Arizona je leta 2018 našla jasno povezavo med večernimi prigrizki in slabšim spancem. 60 odstotkov sodelujočih, ki so si jih privoščili, je spalo slabo.
Do podobnih zaključkov je prišla tudi leta 2012 opravljena študija, objavljena v časopisu Journal of Eating Disorders.
Slabša je oskrba telesa z vitamini in minerali
Sladkor, sol, bela moka in maščobe, ki jih jemo s prigrizki, so prehransko skopi in tudi s tega vidika slabo vplivajo na zdravje.
Telesu namreč ne zagotavljajo potrebnih vitaminov, mineralov in drugih snovi.
Organizmu lahko začne teh zato primanjkovati, kar se odraža na splošnem zdravju in počutju.
Včasih je upravičeno
So primeri, ko je uživanje hrane, čeprav nismo lačni, dobrodošlo in koristno. Osebe z motnjami hranjenja se morajo denimo včasih prisiliti, da pojedo obrok. Pri njih je namreč pogosta odsotnost lakote.
Če za kosilo niste lačni, veste pa, da je to edina priložnost, ko lahko nekaj pojeste, jo izkoristite. Da ne bi do večera stradali.
Lakota se včasih pritaji zaradi potovanja skozi različne časovne pasove. Tudi v tem primeru se je dobro prisiliti in nekaj pojesti ter tudi tako telesu omogočiti prilagoditev na lokalni čas.
