Kaj je dobro jesti in kaj ni? Znani zdravnik brez dlake na jeziku o prehrani
Na prvi pogled zelo zdrava hrana je lahko zelo nezdrava, med drugim opozarja Tim Spector, avtor knjige Resnica na pladnju, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. Štruca kruha s semeni iz supermarketa denimo deluje nedolžno, a je lahko polna kemičnih snovi. Številna mnenja o hrani, ki jih slišimo, pogosto tudi uradne smernice, ki jih določa država, so zavajajoče in celo nevarne za zdravje, opozarja avtor. Dodatna težava je, da se zdravniki le redko ukvarjajo s prehrano.
»Zato večina tega, kar slišimo o prednostih in slabostih hrane, prihaja iz nezanesljivih laboratorijskih raziskav ali zamejenih raziskav na glodavcih, ki jih načrtno okužijo z boleznimi, za obe vrsti raziskav pa velja, da so le redko relevantne,« opozarja Spector.
Konzervirano sadje in zelenjava imata lahko več hranilnih snovi kot sveža zelenjava, ki prepotuje dolgo pot, preden pride do krožnika.
V zvezi s prehrano obstajajo številni miti, ki ne držijo, med drugim tudi zato, ker trditve ne upoštevajo, da smo ljudje različni. Tako na primer nekdo s pestjo oreškov zaradi posebnosti svojega metabolizma zaužije celo okoli 700 kalorij manj kot kdo drug. To je tudi razlog, da štetje kalorij ne učinkuje na izgubljanje teže, kot bi teoretično moralo.
Pasti predelane hrane
Ena najbolj škodljivih prehranskih razvad je, kot pravi Spector, uživanje močno predelane hrane, pogosto pa niti ne vemo, da jo jemo, saj nekatera velja za zdravo. Gre za hrano, ki vsebuje od pet do 20 sestavin, tudi iz snovi, pridobljenih v laboratoriju. Njihov okus in tekstura sta močno predelana in povzročata odvisnost. Sem sodijo na primer piščančji ocvrtki in burgerji pa tudi sadni jogurti, nadomestki mleka in mandljev napitek.
Vendar pa niso vsa močno predelana živila slaba. Konzervirana sadje in zelenjava imata lahko celo več hranilnih snovi kot sveža zelenjava, ki, preden pride do krožnika, prepotuje dolgo pot. Večina podjetij, ki sadje in zelenjavo zamrzne ali konzervira, to stori kmalu po obiranju in tako v njej ohrani veliko hranil. Konzervirani fižol je, navaja Spector, eno najbolj zdravih predelanih živil. Če pa bi radi vseeno uživali v pici ali ocvrtem piščancu, je bolj zdravo, če si te jedi pripravite doma in ne kupujete napol pripravljenih različic.
Kaj pa veganstvo?
Še en mit, ki ga Spector ovrže, je škodljivost soli. Veliko soli naj bi slabo vplivalo na krvni tlak, a kot ugotavlja, zniževanje krvnega tlaka ob uživanju manj soli pri večini ni imelo omembe vrednih rezultatov. Študijo iz leta 2006, ki je edina potrdila dobrodejni učinek omejevanja soli, je, zanimivo, financirala tovarna, ki proizvaja nadomestek soli. »Ni dvoma, da je zelo velik vnos soli povezan s pogostejšo hipertenzijo in boleznimi srca, vendar bi bilo lahko za to krivo tudi pretiravanje s slano, močno predelano hrano, ki je problematična iz drugih vidikov,« navaja Spector.
Modno veganstvo ni nujno bolj zdrav način prehranjevanja, opozarja. »Blagodejno je verjetno predvsem zaradi pestrejšega nabora rastlin in vlaknin na jedilniku, a to velja tudi za ljudi, ki tu in tam zaužijejo malo mesa in mlečnih izdelkov,« poudarja in dodaja, da so rastlinski nadomestki, npr. nadomestek mesa, polni aditivov, sladkorja in maščobe in zato prej škodijo kot koristijo. Občasna majhna količina kakovostnega mesa je, navaja, najbrž blagodejna za zdravje. Za ribe ni dokazano, da bi bile bolj zdrave od drugih vrst mesa.
