Dvajset sekund

Čeprav nas zdravniki in drugi strokovnjaki pogosto opozarjajo na pomen čistih rok, mnogi ne verjamejo, da nas umivanje varuje pred mikroorganizmi, ki so lahko tudi usodni. Samo okoli sebe poglejmo, pa bomo hitro ugotovili, da je veliko ljudi packov. Veliko si jih ne umije rok po uporabi javnega ali domačega stranišča (potrjeno tudi z raziskavami), po prihodu domov (pomislite, česa vse ste se dotaknili!), po prijemanju jajc in surovega mesa … Mnogi še vedno kašljajo in kihajo v dlan namesto v rokav in z njo veselo prenašajo bakterije in viruse na predmete, ki se jih dotikajo tudi drugi. Kljub opozorilom, da se ob gripi in drugih nalezljivih boleznih najprej po telefonu posvetujemo z zdravstvenim osebjem in se držimo njihovih navodil, marsikdo rine k zdravniku in tako okužbi izpostavlja še druge. Koliko ljudi poznate, ki si pred kosilom v gostilni umijejo roke? Večina zamahne z roko, češ, brez pretiravanja, ko sliši nasvet, da je po prihodu domov pametno razkužiti mobilni telefon. Da ne govorimo o slinjenju prsta med preštevanjem denarja. Primerov je nič koliko. Po podatkih Dezinfekcijskega društva Slovenije (DDS) se aktiven sodoben človek samo v pol ure dotakne tudi do 300 različnih površin, na katerih se lahko zadržujejo za zdravje nevarni mikroorganizmi.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da se na koži rok poleg stalno prisotne mikrobne flore občasno lahko zadržujejo tudi mikroorganizmi, ki pridejo na kožo rok ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi ljudmi ali ob stiku z okoljem. In prav ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja. Na srečo jih lahko odstranimo s preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, in tako preprečimo razvoj bolezni.

Dober zgled

Zlasti skrbno si jih moramo umiti pred pripravo jedi, med pripravljanjem in po njem, še posebno dosledno, če prijemamo surovo meso, jajca, morske školjke, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadje, pred jedjo, preden koga hranimo, pred nego in po negi bolnika v domačem okolju, pred oskrbo rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana, in po njej, po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča, po smrkanju, kihanju, kašljanju (če smo uporabili robec, sicer to naredimo v rokav in ohranimo roke čiste), po dotikanju živali (tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali) ali živalskih odpadkov, po dotikanju odpadkov ter ob prihodu domov. Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje ob pojavu različnih obolenj.
Pred umivanjem odstranimo nakit.


Roke pod tekočo, najbolje toplo vodo najprej dobro zmočimo (tako odplaknemo kar precej mikroorganizmov in miljenje je bolj učinkovito), milimo jih vsaj 20 sekund in se posvetimo vsem predelom, nato jih temeljito speremo in do suhega obrišemo s papirnato brisačo ali s svojo brisačo za roke, ki jo pogosto menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito roko, še posebno če nismo doma, poudarjajo na NIJZ. Ker se otroci veliko naučijo s posnemanjem odraslih, je zelo pomembno, da jih z dobrim zgledom in spodbudo navajamo tudi na higienske navade, ki so preproste, a zelo učinkovite.