Doleti lahko vsakega. Ne izbira starosti ne spola
Revmatičnih obolenj je več kot sto, najpogostejši iz skupine vnetnih revmatičnih bolezni je revmatoidni artritis. V Sloveniji je okrog 230.000 bolnikov oziroma 11 odstotkov populacije z različnimi revmatičnimi boleznimi, najhujše oblike pa doletijo okoli tri odstotke prebivalcev.
Vzrokov za nastanek ne poznamo v celoti, vpletenih pa je mnogo dejavnikov, pojasnjujejo pri Društvu revmatikov Slovenije. Pogosto so povezane z genetsko zasnovo in delovanjem neznanega dejavnika, ki sproži bolezen. Vnetni revmatizem sproži nepravilen odziv imunskega sistema, ki začne napadati zdravo tkivo in celice, kar povzroča vnetja ter posledično otekanje in otrdevanje sklepov, zaradi česar so ti postopoma manj gibljivi.
Revmatične bolezni poleg prizadetosti gibal in posledične invalidnosti lahko prizadenejo celo telo, tudi kožo, mišice, čutila, živčevje in druga tkiva ter notranje organe.
Bodite pozorni na znake
Znaki, ob katerih ne bi smeli odlašati z obiskom pri zdravniku, so vnetje z oteklino sklepov, togostjo, rdečino in toploto, jutranja okorelost, deformacije sklepov in hrbtenice, utrujenost, pomanjkanje energije, nespečnost, kožne spremembe, določeni sistemski znaki (slabo počutje, izguba teka, hujšanje), nevidni simptomi (depresija in anksioznost).
Pri nekaterih oblikah bolezni so težave izrazitejše zjutraj, pri drugih ponoči, po hujših naporih, ob okužbah in podobno. Nekatere bolezni so pogostejše pri ženskah, nekatere pri moških, pojavijo se lahko v vseh življenjskih obdobjih, v nekaterih letih sicer pogosteje, nekatere so pogostejše pri starejših. Zbolevajo lahko že otroci. Mladostniški artritis neznanega vzroka oziroma juvenilni idiopatski artritis je celo druga do tretja najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, med revmatskimi obolenji pa se pri najmlajših pojavljajo še sistemski lupus eritematozus, juvenilni dermatomiozitis in vaskulitisi (vnetja drobnih žil).
230.000 bolnikov z različnimi revmatičnimi boleznimi je v Sloveniji.
Zaradi težav in omejitev, ki jih prinašajo revmatične bolezni, se oboleli vsak dan spopadajo s številnimi težavami na vseh področjih življenja – pri vsakdanjih aktivnostih, saj so ovirani že oblačenje, obuvanje, vzpenjanje po stopnicah, vožnja avtomobila itn., v poklicu, družinskih odnosih, pri prijateljih, prostočasnih dejavnostih in vključevanju v izobraževalne procese, opozarjajo pri Društvu revmatikov Slovenije.
Kronična bolezen vpliva tudi na psihofizično počutje obolelega, ki se lahko ujame v krog negativnih čustev. Proces sprejemanja bolezni je namreč večinoma dolgotrajen, pogosto ga spremljajo šok, zanikanje, jeza, strah, žalost, stiska, obup, zaskrbljenost, brezvoljnost, motnje spanja, socialna izolacija, anksioznost in depresija. Razširjenost klinične anksioznosti in depresije pri bolnikih z revmatičnimi obolenji je približno dvakrat večja kot pri splošni populaciji, zato je potrebna tudi psihološka podpora bolnikom.
Kakovost življenja se izboljšuje
Na srečo sta odkrivanje in zdravljenje revmatičnih bolezni v zadnjih letih čedalje uspešnejši, zato se kakovost življenja revmatikov nenehno izboljšuje. Zaradi boljše specialistične diagnostike in novejših zdravil je zdravljenje zdaj bistveno zgodnejše in učinkovitejše, s čimer se preprečuje napredovanje bolezni, zaradi česar so hujše invalidnosti redkejše.
Kljub temu je še kar veliko vrzeli, ki jih je treba zapolniti. Nujno je izboljšati komunikacijo med bolniki in stroko ter skrajšati čakalne dobe, povečati število specialistov revmatologov, ki bodo lahko več časa namenili bolnikom, tem zagotoviti obravnavo in spremljanje pri istem zdravniku, jih izobraževati in omogočiti več možnosti za posvete.
