Kaj je skrivnost dobrega zvoka? To je vprašanje, ki si ga postavljajo številni ljubitelji glasbe in kakovostnega zvoka, predvsem pa na tem področju med seboj tekmujejo proizvajalci hifi opreme, pri čemer obstaja vrsta konceptov in cenovnih razredov. Hifi je sicer okrajšava za angleški izraz »high fidelity« (zaradi česar se hifi pravilno izgovori »haj fi« in ne »haj faj«), pri čemer gre za visokokakovostno reprodukcijo zvoka, čim bolj zvesto zvoku iz snemalnega studia ali s koncerta. Hifi oprema naj bi bila sposobna predvajati realen, nevtralen zvok oziroma posnetek brez šuma in popačenja, pri čemer se cene stereo hifi sistemov začno že pri nekaj sto evrih in segajo tja do več deset ali sto tisoč evrov.
Tradicija in novosti
Tako kot že več kot dvajset let je v prestolnici minuli konec tedna tudi letos potekal že tradicionalni hifi sejem z uradnim imenom Multimedia hifi show Ljubljana, ki ga, tako kot vsa ta leta doslej, organizira Vojko Ignjič, stari maček slovenske hifi scene, ki je prvi (uradni) hifi sejem pri nas organiziral leta 1994, tedaj še v sklopu kranjskega Corrada, zdaj pa ga že nekaj let prireja v režiji svojega novega podjetja Audio Consulting, in sicer po navadi v šišenskem M hotelu. Lani je za manjšo zmedo med bolj laičnimi hifijaši poskrbel še drugi slovenski hifi sejem z imenom Audio show hifi Ljubljana v organizaciji ljubljanskega Inteka, ki se je odvijal v hotelu Lev na isti vikend kot Multimedia hifi show. Letos je bil med sejmoma teden dni razmika.
Na Multimedia hifi showu so svojo ponudbo predstavljali večinoma domači ponudniki, nekaj pa jih je prišlo tudi iz tujine, predvsem iz Hrvaške, kjer je hifi scena prav tako zelo živahna. Prišli so ALS avdio.video (Domžale), Archus (Koper), Audio Alto (Ljubljana), BIS Audio (Bratislava), DB Audio (Zagreb), Elektroakustika (Ljubljana), Electron Audio (Križevci), Erzetich Audio (Šempeter pri Gorici), Gallus Audio (Kranj), Mars Audio (Šmartno pri Litiji), Mir Audio, MVD, Pear Audio (Ljubljana), Rotary Audio (Zagreb), RW Acoustics (Miren), Sonus Art (Ljubljana), Sound by Hari, Subing (Križevci), Tafos Audio (Gažon), Ubiq Audio (Ljubljana), Vena Audio (Milje) in Zvučne novosti (Zagreb), medtem ko sta J&B ploščarna in založba Nika records poskrbeli za bogato ponudbo vinilnih plošč in zgoščenk. »Obisk je bil dober, razstavljavci zadovoljni, obiskovalci ravno tako. Prišlo je nekaj čez tisoč ljudi, kar je bilo tudi pričakovano,« je uspešno izvedbo sejma komentiral Vojko Ignjić.
Poklon preteklosti
In na sejmu ni manjkalo takšnih in drugačnih predvajalnikov, ojačevalnikov, zvočnikov in (predvsem Kuzmovih) gramofonov zelo širokega cenovnega spektra: od malih, a precej dobrih brezžičnih zvočnikov za prenosnike in mobilne naprave Acoustic Energy Aego 3, za katere je treba odšteti okoli 300 stotakov, do visokoraslih zvočnikov Audio Alto AA LA17 OB, ki kupca olajšajo za slabih deset jurjev.
Še posebno oblegane so bile sobe takoj ob vhodu na sejem, je povedal Ignjić, kjer so razstavljali ojačevalnike McIntoshe in Audio research v navezi z zvočniki Sonus Faber. »Ti so imeli še posebno urejene prostore, s tem da sta se dva razstavljavca, ki delata podobne stvari, združila in povezala dvorani,« je pojasnil organizator, Največ zanimanja pa je požel t. i. hifi muzej. »To je bilo prvič v Sloveniji, morda tudi širše, da so bile v nekem prostoru izključno starodobne aparature, in to celo v fazi, da še igrajo. Po navadi na sejmih v tujini vidimo kak kos ali dva, da malce animirajo ljudi, glasbo pa predvajajo novodobne aparature. Naša dvorana pa je bila izključno za oldtimerje, pri čemer so nonstop igrali različni sistemi. Marsikdo je prišel prav zaradi tega. Fantom je uspelo sestaviti celo glasbeni stolp oziroma glasbeni sistem, kakršnega je imel gospod Anton Čović, ki je včasih veljal za alfo in omego hifi sveta in je tudi pisal v reviji Stop in iz čigar člankov smo se mnogi učili. Sestavili so točno tak sistem, kot ga je imel on – večina razstavljenih stvari je bila nekoč res v njegovi lasti –, tako da smo celotno dvorano posvetili g. Čoviću, ki je preminil pred nekaj leti.«
