Videoigre v vseh oblikah (od računalnikov prek konzol do mobilnikov, tablic in tistih na spletu) so večmilijardni posel, in to kljub piratstvu, ki naj bi največjim svetovnim založnikom in razvijalcem te digitalne zabave odžiralo velik kos pogače. Zemljani na teden ob videoigrah preživimo kar tri milijarde ur, pri čemer so te lani prinesle dobrih 71 milijard evrov, kar je dvakrat več od prihodkov svetovne filmske industrije. Po ocenah raziskovalno-analitične družbe Newzoo naj bi igričarska industrija do leta 2017 presegla magično mejo sto milijard dolarjev.
Digitalna zabavna industrija
Medtem ko tudi največje hollywoodske uspešnice potrebujejo več mesecev, da dosežejo večstomilijonske vsote, najbolj priljubljenim igram to uspe v nekaj dneh. Grand Theft Auto V (peti del razvpite in večkrat nagrajene serije GTA) je jeseni 2013 v 24 urah od izida po svetu zaslužil 800 milijonov dolarjev, milijardo pa je presegel v treh dneh, s čimer je podrl kar sedem Guinnessovih rekordov. Do konca 2014. so v trgovinah po vsem svetu prodali 45 milijonov izvodov igre, pri tem pa niso všteti tisti, prodani po spletu. Računalniške in videoigre so povsod po zemeljski obli tako priljubljene, da na zahodu in še posebno v Aziji prirejajo množična tekmovanja, na katerih zmagovalci prejmejo velike denarne nagrade, v živo ali po spletu pa si jih ogleda na desettisoče ljudi.
Več kot milijarda igralcev
Po podatkih izpred nekaj let je samo v ZDA 192 milijonov aktivnih igralcev videoiger, pri čemer so upoštevani tako tisti najbolj zagrizeni kakor tudi priložnostni, ki igrajo pretežno na mobilnih napravah in po spletu; prav ti v zadnjih letih zavzemajo že več kot polovico vseh igralcev. Podobno prosti čas preživlja 446 milijonov Evropejcev, prebivalcev Bližnjega vzhoda in Afrike, 477 milijonov ljudi iz Azije in Avstralije ter 116 milijonov Južnoameričanov. To pomeni, da videoigre igra kar 1,23 milijarde zemljanov.
Zanimivo je, da prevladujejo odrasli obeh spolov, kar je tudi logično, saj so prva generacija igričarjev, ki je medtem že odrasla. Pri tem so moški le v drobni prednosti pred ženskami – 52 odstotkov proti 48. Po podatkih združenja ESA (Entertainment Software Association), ki povezuje igričarsko industrijo, iz leta 2014 je med igralci na svetovni ravni kar 39 odstotkov starejših od 36 let, 32 odstotkov je starih od 18 do 35 in le 29 odstotkov je mlajših od 18. Odrasli se z igrami zabavajo v povprečju že 16 let. Res pa je, da so otroci in najstniki najbolj vneti pri igranju. Tako Američani, stari od osem do 18 let, kar 73 minut na dan prebijejo ob videoigrah.
Mobilno in spletno
Med igralci je iz leta v leto več tistih, ki igrajo pretežno ali izključno na mobilnih napravah in/ali spletu. Po podatkih ESA je njihov delež že 55 odstotkov. Med spletnimi igrami so najbolj priljubljene tako imenovane priložnostne oziroma družabne (30 odstotkov), sledijo sestavljanke ali ugankarske (28), šele nato so akcijske, športne in strateške (24). Med mobilnimi je delež družabnih še višji (46 odstotkov), v svetu računalniških iger in konzol pa je razmerje obratno: največ se igra akcijskih, strelskih in športnih ter simulacij.
Trg mobilnih in spletnih iger nenehno raste. Analitiki pravijo, da naj bi po vrednosti že letos prehitel tistega za videokonzole, izjemno hitro pa se zadeve razvijajo tudi pri spletnih igrah, kjer vodi kitajska družba Tencent. Ta je samo s tistimi na spletu lani zaslužila 7,2 milijarde dolarjev (37-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom) ter prehitela velika imena, kot so Sony, Microsoft, EA, Activision Blizzard, Apple in Google.
Pogled staršev na igranje računalniških, mobilnih, spletnih in videoiger se spreminja, saj jih več kot polovica pravi, da te pozitivno vplivajo na otroke. Še vedno pa nadzorujejo, kaj in koliko časa njihovi potomci igrajo. Štiri petine mam in očetov postavlja časovne omejitve pri igranju in otrokom omejuje čas, ki ga preživijo na spletu. Pri televiziji so nekoliko manj strogi: tri četrtine staršev določi, kako dolgo lahko njihovi otroci buljijo v zaslon.
Razdrobljeni slovenski trg
Čeprav je igričarska industrija postala močnejša od filmske, ponekod, tudi pri nas, še vedno ne dojemajo njenega pomena. Igre so v medijih obrobna tema, več se piše ali govori o njih v povezavi z izbruhi nasilja ali neprilagojenega vedenja. Tako imamo v Sloveniji, ki je zasuta z najrazličnejšimi revijami in časopisi, le eno kakovostno domačo izdajo, namenjeno igram, in sicer Joker, ki je na trgu že 23 let.
Del krivde nosijo tudi proizvajalci iger in videokonzol, saj se jim zdi Slovenija premajhna, da bi tu oglaševali svoje izdelke. Microsoftov xbox pri nas sploh ni uradno zastopan, a tudi Sony se za svoj playstation na našem trgu ne potrudi prav dosti, da o nintendu ne izgubljamo besed. Slovenski igralci se morajo tako poleg Jokerja zanesti na splet, da bi izvedeli, katere igre so dobre. Vedno več ljudi jih raje kupuje po internetu, saj jim nakup v domačih trgovinah ne prinese nobene prednosti. Igram niso priložena slovenska navodila, za nameček pa so dražje kakor v tujih spletnih prodajalnah (s poštnino vred).
Težava je tudi pri distribuciji. To sta nekoč obvladovali dve podjetji, ljubljanski Colby in mariborski VideoTop, nedavno pa se jima je pridružila še Topmedia, ki so jo ustanovili nekdanji zaposleni VideoTopa. Prvo podjetje je uradni zastopnik velikih družb, kot so EA, Ubisoft, Take2 in Namco, drugo zastopa Activision Blizzard, Warner, Konami in Focus, tretje pa je vskočilo nekam vmes in trgovinam ponuja nekaj od vsakega. Zadeve so šle celo tako daleč, da so se na policah nekaterih trgovin znašle igre, namenjene za azijski trg, ne za evropskega.
Domači razvijalci
Tudi v Sloveniji obstajajo razvijalci iger oziroma mobilnih aplikacij, med katerimi izstopa Outfit7, ki je postalo prvo slovensko podjetje v zasebni lasti, ki je preseglo vrednost milijardo evrov. Njegova ustanovitelja Samo in Iza Login sta se v minulem letu s 617 milijoni evrov premoženja uvrstila na vrh Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev. Na njej je bilo še sedem družbenikov družbe Outfit7, ki je svetu ponudila govorečega mačka Toma in njegove prijatelje; njihove aplikacije so marca letos dosegle 2,5 milijarde prenosov.
V Sloveniji obstajata tudi dva razvijalca računalniških iger, ki se vsak po svoje prebijata na svetovni trg. Nastala sta iz ostankov zdaj že skoraj legendarnega podjetja Arxel Tribe. Zootfly se ukvarja z velikoproračunskimi akcijskimi igrami za računalnike in konzole, za razvoj katerih so porabili od 18 do 24 mesecev. Odkar jih je prevzel Elektronček Joca Pečečnika, so se usmerili tudi v razvijanje hologramskih igralniških iger. Manjši ActaLogic razvija cenejše simulacije, med njimi kraljuje Agrar Simulator, ki simulira delo na kmetiji. Po težavah z nekdanjim nemškim založnikom so našli novega partnerja, s katerim nadaljujejo razvoj simulatorjev
Nova dnevna soba
Tudi v dnevni sobi se stvari spreminjajo. Ljudje gledajo manj televizije in se usmerjajo k bolj interaktivnemu igranju iger. Videokonzole, kot sta Sonyjev playstation ali Microsoftov xbox, poleg tega prevzemajo vlogo medijskega centra za vso družino, prek katere gledajo filme in televizijske oddaje, poslušajo glasbo in dostopajo tudi do družabnih omrežij.
Nakupi znotraj igre
Mobilne in spletne igre so v velikem številu brezplačne, če jih je treba plačati, pa se zanje odšteje le nekaj drobiža. A tudi tako imenovane brezplačne prinašajo denar, saj omogočajo nakupe znotraj posamezne (in-app purchase), tako da lahko uporabnik kupi virtualni denar ali določene dobrine, ki mu olajšajo napredek. In čeprav to stori le majhen delež igralcev, se končni zaslužek založnikov zaradi količine iger, naloženih na mobilnih napravah, meri v milijardah.
