Slovenske orodjarne in manjša kovinarska podjetja, ki že rastejo v srednja, so naš hit in vse pomembnejši del kovinarske industrije. Če je trditev lastnikov in direktorjev teh, da v svetu ni novejšega avtomobila, v katerega ne bi bil vgrajen vsaj en slovenski del, mogoče malce pretirana, pa to zanesljivo velja za evropsko avtomobilsko industrijo. Slovenske orodjarne torej izdelujejo za skoraj vse evropske modele avtomobilov takšne ali drugačne dele – komponente, če že ne teh, pa je bilo zanje pri nas zanesljivo izdelano orodje. Posledica večdesetletnega trdega dela je, da so slovenske orodjarne več kot stoodstotno zasedene in se jim ni bati za prihodnost. Po deležu izvoza orodij v celotnem izvozu je Slovenija v svetovnem vrhu.
Najvišji so nemški standardi
Eden od najbolj kompetentnih za področje orodjarstva pri nas je dr. Blaž Nardin, sicer direktor Gorenja Orodjarne in tudi predsednik vodstva Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nardin je v Gorenje pred leti prišel iz Tecosa – Tehnološkega centra orodjarstva Slovenije. V že pred njegovim prihodom eni od najnaprednejših slovenskih orodjarn so pod njegovim vodstvom brez velikih posledic premagali krizno leto 2009 in potem šli samo navzgor. V Gorenjevi orodjarni izdelujejo komponente za vozila znamk Daimler, Renault, BMW, Opel pa Porsche in druge znamke skupine Volkswagen. Je pa Gorenjeva orodjarna še vedno pomemben hišni dobavitelj za tovarne gospodinjskih aparatov po vsej Evropi. Nardin je zelo ponosen na izdelavo orodij za Gorenjevo prestižno blagovno znamko Asko, katere proizvodnjo je koncern pred leti s Švedske preselil v Šaleško dolino.
Družina Zupančič in oktanski šport Je pa družina Zupančič vpeta tudi v avtomobilski šport, oba sinova, Mišel in Matjaž, dirkata v reliju, vsestransko, zlasti organizacijsko in logistično ter še kako drugače, pa jima pomagajo vsi v družini: oče Miran (sicer s srcem in dušo jager, tudi visoki funkcionar Lovske zveze Slovenije), še nedavno je bila zraven tudi mama Marija, ki je na pogosto celodnevnih prireditvah – dirkah skrbela za prehranjevanje veččlanske ekipe v servisni coni, neke vrste paddocku (štali), kot ga, kajpak na mnogo višji ravni, poznamo v dirkah formule 1. Zdaj so zraven tudi žene obeh Zupančičevih in po malem že njuni otroci. V družini ima oktanski šport dolgoletno tradicijo predvsem po zaslugi starejšega od bratov, Mišela, letnik 1972 je, ki je bil pred leti eden od najboljših slovenskih avtomobilskih dirkačev. Spominjamo se ga z gorskih in krožnih dirk, še najbolj po njegovem hitrem BMW 318 razreda supertouring, s katerim je uprizarjal epske dvoboje z različnimi tekmeci. Kar sedemkrat je bil tudi državni prvak. Nato je Mišel prekinil tekmovalno kariero za kar več let, leta 2013 pa se je s sedem let mlajšim bratom Matjažem vrnil v avtomoto šport, in sicer v reli. Njun sovoznik je Damijan Andrejka, njun dirkalnik BMW M3, model E36, prirejen za reli, njun mehanik pa Blaž Podlehnik. Direktorja Plamtexa INT pravita, da dirkata predvsem zaradi sproščanja po stresnem delu v podjetju in da so rezultati drugotnega pomena. Naslednji reli ju čaka septembra, ko se bodo Zupančičevi udeležili dirke v Novi Gorici. |
Toda odlično poslujejo tudi manjše orodjarne, kot je Gorenjeva, in to mnoge. Ena od takih je Plamtex INT iz Komende. Danes jo vodita Mišel in Matjaž Zupančič, oba strojnika, tehnik in inženir, polna znanja, izkušenj in delavnosti, ki sta jih pridobila že od staršev, Marije in Mirana Zupančiča. Zakonca sta leta 1979 odprla obrt z imenom Kovinoplastika Zupančič, istega leta je bil rojen njun mlajši sin Matjaž. Podjetje se je v zadnjih letih razvilo v pomembnega dobavitelja avtomobilske industrije, v kateri so znani po zahtevnih optičnih delih za vrhunske evropske avtomobilske znamke, kot so BMW, Daimler, Porsche... Leta 2014 so se selili v nove prostore v poslovni coni Komenda, kjer so zgradili moderno proizvodno dvorano (in ob njej skladišče), z najsodobnejšimi stroji, ki s pomočjo vrhunske računalniško podprte tehnologije razvijajo orodja. Iz doma izdelanih in razvitih orodij nato brizgajo izdelke na strojih renomiranih švicarskih in nemških proizvajalcev, ki omogočajo izdelavo izjemno zahtevnih delov luči, kot so vodniki za svetlobo in večkomponentni izdelki. Te dobavijo kupcem po Evropi in se nato vgradijo v tako rekoč vsak evropski avtomobil, predvsem pa nemške, ki zahtevajo najvišje standarde.
Livarje vodi dama
Iz Postojne pa prihaja Brigada ID, mlado podjetje s prav tako mlado, a vendarle izkušeno ekipo na področju konstrukcije in razvoja orodij ter industrijskega oblikovanja in razvoja končnih izdelkov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2012 in ima trenutno ekipo 11 strokovnjakov, po večini inženirjev strojništva, na čelu katere je Valter Smrdel. Brigada, že ime so si namenoma izbrali udarno in malce revolucionarno, je tista, ki že vrsto let sodeluje z največjimi orodjarnami v Sloveniji, tistimi, ki podpirajo avtomobilsko industrijo, tudi Plamtexom INT, industrijo bele tehnike in drugimi.
Družba Odelo Slovenija, ki je pri nas prisotna že nekaj let, je resda v lasti turške družbe Bayraktar Holding, toda od nje imajo veliko koristi tudi slovenska podjetja, orodjarne, katerih partner je. Odelo je namreč specializiran za proizvodnjo kompletnih avtomobilskih luči za najbolj zahtevne kupce in je v zadnjih letih resen konkurent znani Helli, ki je pred leti kupila tudi naš Saturnus. Direktor Odelo Slovenija je naše gore list Davorin Dobočnik, toda nedavno, ko so v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni odprli prenovljene proizvodne prostore, isti dan pa v Preboldu položili temeljni kamen za novo tovarno, je bil glavni kajpak Turek, član družine lastnikov – Ahmet Bayraktar. Odelo Slovenija je v zadnjih petih letih v Sloveniji investiral 84 milijonov evrov, napovedujejo za 23 milijonov novih investicij, skupno zaposluje skoraj 1000 ljudi in zato ni nič čudnega, da sta se obeh dogodkov udeležila tudi premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Uspešna je tudi Emo Orodjarna iz Celja, družba s skoraj 200 zaposlenimi, na čelu katere je nekdanji minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik. Emo Orodjarna je v izključni lasti družbe Corda – orodjarna, katere največji posamični lastnik je Stepišnik. Direktorica Corda – orodjarne je njegova hči Maja Stepišnik. Z ministrskega položaja so Stepišnika odnesle nespodobne igrice v zvezi z nepovratnimi evropskimi sredstvi.
Skoraj še bolje kot našim orodjarnam gre slovenskim livarnam. Te – kar je največja prednost pred svetovnimi tekmeci – proizvajajo zares najbolj zahtevne izdelke, ki jih tisti, ki konkurirajo predvsem z nizko ceno dela, niso sposobni izdelati. »Tudi zato je slovensko livarstvo že nekaj let svetovni prvak po količini ulitih izdelkov, preračunanih na število prebivalcev,« pravi Mirjam Jan Blažič, predsednica Društva slovenskih livarjev, sicer magistrica tehničnih znanosti in livarstva. Že to, da je na čelu livarjev dama, pove, da je današnja visoka tehnologija daleč od umazanega livarstva nekoč. Tudi pretežni del slovenskega livarstva je usmerjen v avtomobilsko industrijo.
