KOLUMNA

V pouk so za nekaj ur na teden integrirali tablice – to je uspešna šola

Objavljeno: 09.03.2016 15:43Posodobljeno: 09.03.2016 15:43

Pri vsem govoru o digitalni preobrazbi se hitro zgodi, da začnemo razmišljati le o tehnologiji kot gonilni sili teh sprememb. Toda v resnici je tehnologija le majhen del in je resnična preobrazba lahko le rezultat znanja in razumevanja, kako lahko tehnologije spremenijo vsakdanje postopke in jih naredijo učinkovitejše ali pa jih v celoti spremenijo.

Inovativnost in znanje se lahko razvijeta samo na dobrih temeljih, kar pomeni, da je treba izobraževanje o pametni in inovativni rabi tehnologij začeti zgodaj. Težko je pričakovati, da bodo učenci in študentje, ki v šolskih klopeh uporabljajo samo papir in pero, na svojih delovnih mestih sposobni s tehnologijo narediti velike premike.

Digitalno pismenost moramo zato začeti razvijati zelo zgodaj – če je le mogoče že v osnovni šoli. Vendar ni mogoče pričakovati, da bodo učenci sami začeli uporabljati tehnologijo za učinkovitejše delo in učenje. Za to potrebujejo podporo od učiteljev, ki pa morajo razumeti, kako je možno tehnologijo izkoristiti za doseganje boljših rezultatov.

Da bi učiteljem pomagali razviti potrebna znanja in veščine, smo razvili globalni program inovativnih učiteljev. Namenjen je oblikovanju skupnosti, v kateri lahko učitelji uresničijo svojo vizijo poučevanja za 21. stoletje, z drugimi izmenjajo svoje izkušnje, pridobijo prava znanja ter si zagotovijo dostop do izdelkov in tehnologij, s katerimi lahko še izboljšajo svoje delo.

Pravo zgodbo o uspehu tega programa so napisali v Osnovni šoli Dobje, kjer se je v program vključilo kar devet (9) učiteljev, celotna šola pa je pridobila naziv Microsoftova inovativna šola. V pouk so denimo za nekaj ur na teden integrirali tablice, ki služijo raziskovanju in bolj interaktivnemu delu z izobraževalnimi vsebinami.

Seveda pa tehnologija ne pomeni boljših rezultatov, bistveno pomembnejše od samih naprav je, da učence pri njihovem delu podpirajo usposobljene učiteljice, jih vodijo in usmerjajo ter jim pomagajo bolje uporabiti tehnologijo.

Z delom začenjajo že v prvem razredu, kjer se učenci začnejo učiti, kako uporabljati OneNote za samostojno delo na tablici, šola pa s tem inovativnim pristopom dosega vedno boljše učne rezultate. Še več, za svoje delo so prejeli priznanje Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Danes denimo dosegajo srebrna in zlata priznanja na področjih, kjer prej niso imeli takih uspehov.

Pri njihovih dosežkih ne izstopa tehnologija, temveč znanje. Očitno je, da Osnovna šola Dobje osredotočeno uresničuje vizijo vodstva, ki je znanje začrtalo kot najpomembnejšo vrednoto. Tehnologija je le orodje, ki učence uči kritičnega razmišljanja, sodelovanja pri delu in samostojnosti. Učiteljice in učitelji so namreč tisti, ki svoje varovance spodbujajo pri reševanju problemov in iskanju rešitev ter jih učijo odgovornosti za lastno znanje. Njihovo prakso je izjemno zanimivo opazovati, saj ustvarjajo inovativne projekte, kot je uporaba tablic za pouk v naravi, kjer s pomočjo tehnologije odkrivajo naravno okolje v bližini šole.

Šola danes uporablja tablice v povezavi s papirnatimi zvezki. Tako združujejo tradicionalno šolsko okolje z najsodobnejšimi tehnologijami, kakršna je računalništvo v oblaku. Toda brez devetih učiteljic in predanega vodstva ta zgodba o uspehu ne bi zaživela. In ravno zaradi tega trdim, da tehnologija sama ne more prinesti sprememb digitalnega preoblikovanja – pomembni bodo ljudje in njihovo znanje.

Robert Trnovec je generalni direktor slovenskega Microsofta.

Osrednje novice

Bomo mar dobili 
še oblastmeter?

Za demokracijo ni ključno, ali neki poslanec pogosteje razpravlja in se lepše izraža.

Poglejte, koliko so s Heliosom zaslužili tujci

Japonsko podjetje Kansai je na Japonskem največji proizvajalec dekorativnih, avtomobilskih, industrijskih, zaščitnih in ladijskih premazov.