Zadnje čase se veliko govori o umetni inteligenci in strojnem učenju. Vse velike tehnološke družbe razvijajo in predstavljajo tehnologijo, s pomočjo katere naj bi se bili računalniki sposobni učiti in na podlagi izkušenj pripraviti ustrezne odgovore na vprašanja ali rešitve težav. Kdo še ni slišal za Googlovega Assistanta (pomočnika), Applovo Siri ali Samsungovega Bixbyja? Ali pa za samovozeče avtomobile ali radarske tempomate, ki znajo upočasniti ali popolnoma ustaviti vozilo, če pred seboj (preblizu) zaznajo drugo vozilo. Umetna inteligenca ni nekaj novega, a zdaj ni več stvar superračunalnikov in znanstvenofantastičnih filmov, ampak se seli v pametne telefone.
Začetek nove dobe
To je le začetek, pravijo pri Huaweiju, kjer so konec poletja predstavili novi procesor kirin 970, kmalu pa še telefon mate 10, v katerem tiktaka omenjeno čipovje. Mate 10 so Kitajci pogumno poimenovali kar »najpametnejši telefon na svetu«, kar so iz piarovskih sporočil veselo prepisovali številni mediji. A o čem sploh govorimo?
Huaweijevci zatrjujejo, da je kirin 970 trenutno najhitrejši procesor za delo umetne inteligence, kot je, denimo, prepoznavanje fotografij, saj ima namensko nevronsko procesorsko enoto (NPU), ki je sposobna opravljati takšne naloge veliko hitreje kakor osrednji procesor (CPU). Umetna inteligenca v tem primeru ne deluje v oblaku, ampak dejansko v telefonu. Seveda je povezana tudi z oblakom, kjer se zbira velikansko podatkov, iz katerih se telefon uči, a telefon je sposoben sam uporabljati svojo »inteligenco«. (Za takšno smer so se odločili tudi pri Applu, saj imajo novi trije iphoni prav tako nevronsko procesorsko enoto.)
V praksi se delovanje umetne inteligence v telefonu najopazneje zazna pri fotografiji: umetna inteligenca dojame, kaj je v kadru, in temu primerno prilagodi nastavitve kamere. Na prvi pogled manj opazna je sposobnost strojnega učenja, ki se kaže v tem, da telefon na podlagi izkušenj predvideva, kaj in kdaj najpogosteje uporabljamo, in določene aplikacije zažene že v ozadju, tako da se še hitreje odprejo, ko jih potrebujemo.
Med praktičnimi primeri delovanja umetne inteligence pri novih telefonih lahko izpostavimo Microsoftovo aplikacijo Translator (angl. prevajalec), ki s pomočjo NPU v realnem času in tudi brez spletne povezave prevaja tako tipkana besedila kakor napise, ki jih zajamemo s kamero, poleg tega pa zna prevajati govor več oseb v različnih jezikih hkrati (tudi slovensko). V prihodnosti bomo videli vedno več aplikacij drugih razvijalcev, ki bodo znale izkoriščati tovrstne nevronske procesorske enote, kakršno najdemo v Huaweijevi seriji mate 10.
Kaj prinaša prihodnost
»Umetna inteligenca je sveti gral vsakega znanstvenika,« pravi dr. Shang-Ling Jui, glavni arhitekt razvoja UI pri Huaweiju. Trenutno se ukvarjajo z velikim vprašanjem, kako spraviti velike nevralne modele v majhen telefon. »Smo na začetku dolge poti, a morda bomo že čez deset let videli 'pametno' umetno inteligenco,« je optimističen dr. Shang-Ling, ki pa ni pozabil poudariti, da potencialno občutljivi podatki, ki jih bo iz naših navad pridobil telefon, ostajajo zaupni in se ne prenašajo v oblak, saj ostajajo v telefonu.
»Napredek bo najprej opazen na področju fotografije in videa, aplikacije bodo uporabnejše in zanesljivejše ter bodo ponujale več storitev. Čez kakšno leto bo telefon znal prepoznati mačko ali psa ne glede na pasmo, zdaj pa za to potrebuje podatke iz milijonov različnih fotografij. Drugo področje je hitrejše prepoznavanje in prevajanje jezika,« napoveduje dr. Shang-Ling. Vodja razvoja uporabniškega vmesnika emui za Huaweijeve mobilne naprave Cristophe Coutelle dodaja, da bo »vedno več aplikacij začelo uporabljati umetno inteligenco oziroma namenske procesorje predvsem na področju kamer«.
Popularna kultura pa je poskrbela za malce negativen pogled na umetno inteligenco, še sploh v znanstvenofantastičnih filmih in knjigah, postavljenih v bližnjo ali daljno distopično prihodnost. Lepa primera sta filmski seriji Terminator in Matrica, kjer so se stroji odločili uničiti oziroma si podjarmiti človeštvo. A kakor pravi Francisco Jeronimo, vodja raziskav pri mednarodni informacijski družbi IDC, se nam ni treba bati umetne inteligence, saj gre le za »kup uporabnih algoritmov. Ljudje ne razumejo, da si ti algoritmi ne bodo zjutraj rekli, oh, danes bomo pa zavzeli svet. Ljudje porabimo preveč časa za stvari, ki bi jih zlahka naredili stroji namesto nas. Pri UI ne gre za prevzem sveta, ampak za izboljšanje kakovosti življenja.«
Izraz umetna inteligenca (angl. artificial intelligence) je leta 1956 skoval ameriški računalniški znanstvenik in kognitivist John McCarthy (1927–2011), da bi opisal področje informatike z interdisciplinarnim značajem. Cilj UI je razvoj naprav, ki se vedejo, kot da bi razpolagale z inteligenco, oziroma strojev, ki posnemajo človeško razmišljanje skupaj s čustvi in zavestjo. UI je prepletena s psihologijo, nevrologijo, matematiko, logiko, filozofijo in drugimi vedami. McCarthy je bil do smrti kritičen do razvoja UI, saj da je pred njo še dolga pot in da še vedno ne vemo dovolj o procesih mišljenja. |
